Sreda, 6. 11. 2024, 14.11
1 mesec, 2 tedna
Ameriške volitve
Pečečnik pesimističen: Ne pričakujemo nič dobrega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,51
"Ne pričakujemo, da se bodo ekonomski pogoji za sodelovanje in samo sodelovanje z ZDA v naslednjem obdobju izboljšali. Žal pričakujemo spremembe na slabše," pravi predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik.
Slovensko gospodarstvo po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA opozarja na morebiten pretiran protekcionizem. Za GZS je pomembno, da ZDA ne uvedejo ukrepov, ki bi prispevali k selitvi proizvodnje v ZDA in bi bili v nasprotju z načeli proste trgovine.
"Z vidika evropskega in slovenskega gospodarstva je v luči prihodnje usmeritve politike novega ameriškega predsednika pomembno, da ZDA ne vpeljejo novih mehanizmov, ki bi prispevali k selitvi proizvodnje iz Evrope v ZDA, kot so uvedba ali dvig carin na uvoz evropskih proizvodov, ter drugih ukrepov, ki bi spodbujali selitev proizvodnje in bili v nasprotju z načeli proste trgovine," so za STA navedli v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Kot so dodali, bodo zelo pomembni tudi ukrepi na področju energetike oziroma pristopa do nafte in zemeljskega plina, ki sta za Evropo pomembni uvozni postavki. "V interesu EU sta seveda zanesljiva dobava in konkurenčna cena," so izpostavili.
Pečečnik: Žal pričakujemo spremembe na slabše
Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik meni, da se odnosi ZDA z Evropo ne bodo izboljševali. "Ne pričakujemo, da se bodo ekonomski pogoji za sodelovanje in samo sodelovanje z ZDA v naslednjem obdobju izboljšali. Žal pričakujemo spremembe na slabše," je dejal v izjavi ob robu Festivala podjetništva, ki v organizaciji SBC poteka na Brdu pri Kranju.
Podjetnik Igor Akrapovič verjame, da se še nekaj časa ne bo zgodilo nič, za naprej pa obstaja veliko vprašanj o tem, kakšna bo carinska politika ameriške administracije.
Podpredsednik SBC Igor Akrapovič medtem pričakuje in upa, da bodo z ZDA, ki je eden večjih trgov za podjetje Akrapovič, tudi v prihodnje poslovali kot doslej. "Morda se bodo v ZDA odločili za kakšne zaščitne carine, čeprav verjamem, da bodo te bolj namenjene Kitajcem in da se bo Evropa znala izpogajati," je dejal.
Akrapovič sicer verjame, da se še nekaj časa ne bo zgodilo nič. "Če oziroma ko se bo, pa se bomo morali na to pripraviti," je poudaril. Uvedba denimo desetodstotnih uvoznih carin za panogo, v kateri deluje podjetje Akrapovič, sicer zaradi močnega tečaja dolarja ne predstavlja velikega problema, bo pa seveda pomembno, na kaj bi ZDA uvedle carine – ali na vozila ali na rezervne dele.
Generalni direktor družbe i-Vent Milan Kuster se strinja, da kratkoročno ne bo prišlo do velikih sprememb, in meni, da se odnos ZDA in EU ne bo bistveno poslabšal. "Napovedi so eno, ko pa se začne resna politika, pa se zadeve malo izravnajo," je izpostavil. Če se bo Trump odločil za kakšne drastične spremembe, pa Kuster upa, da te ne bodo pogubne za EU.
Slovenija v zadnjem letu v ZDA izvozila za skoraj milijardo blaga
ZDA so za EU najpomembnejša partnerica pri izvozu blaga in druga najpomembnejša pri uvozu, so spomnili v GZS. Unija ima tradicionalno visok trgovinski presežek pri trgovini z blagom z ZDA, vendar primanjkljaj pri storitvah, ki je povezan tako s poslovnimi storitvami, intelektualno lastnino, finančnim sektorjem kot sektorjem IKT, kjer imajo ZDA v povprečju večjo konkurenčno prednost kot ponudniki iz EU.
S presežkom v plačilni bilanci pa EU kot celota investira v ZDA v obliki portfeljskih vlaganj – nakupa državnih obveznic, kar pozitivno vpliva na nizke stroške zadolževanja v ZDA. Tuje neposredne investicije so vzajemno visoke med obema gospodarstvoma, pri čemer so ameriške v EU nekoliko višje kot evropske v ZDA.
Slovenija je v zadnjih 12 mesecih (do konca septembra) v ZDA neposredno izvozila za 908 milijonov evrov blaga, kar je 27 odstotkov več kot pred tremi leti. Po vrsti blaga je izvoz blaga zelo diverzificiran, saj 22 odstotkov predstavljajo stroji, devet odstotkov železo in jeklo, osem odstotkov znanstveni instrumenti, šest odstotkov kovinski izdelki in toliko tudi vozila, so še navedli v GZS.
