Papež Benedikt XVI. je na cvetno nedeljo daroval mašo na Trgu sv. Petra v Rimu.
Okoli 60.000 vernikom, ki so se z oljčnimi in palmovimi vejicami zbrali na trgu, je sporočil, naj lepoto sveta z njegovimi različnimi ljudmi in kulturami opazujejo z modrostjo in ljubeznijo.
Papež se je od obeliska na Trgu sv. Petra do oltarja pred stopnicami bazilike sv. Petra, kjer je potekala maša v spomin na prihod Jezusa v Jeruzalem pred približno 2000 leti, peljal v papamobilu.
Papež je bil videti dobrega zdravja, čeprav se je v četrtek vrnil z naporne turneje po Srednji Ameriki, v okviru katere je obiskal Mehiko in Kubo.
Na veliki petek bo papež v rimskem Koloseju vodil križev pot
S slovesnostjo se je za papeža, ki bo kmalu dopolnil 85 let, začel naporen velikonočni teden s številnimi obveznostmi. Na veliki petek bo papež v rimskem Koloseju vodil križev pot, vrhunec pa bo nedeljska maša s tradicionalnim blagoslovom mestu in svetu (urbi et orbi) na Trgu sv. Petra.
Cvetno nedeljo so z mašami in procesijami danes praznovali tudi kristjani v Jeruzalemu. Bogoslužja so med drugim potekala v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu, zgrajeni na mestu, kjer naj bi Jezus Kristus vstal od mrtvih.
Priprava na veliko noč
Katoličani in evangeličani s cvetno nedeljo teden dni pred veliko nočjo začenjajo neposredno pripravo na ta svoj največji praznik.
Po cerkvah berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, s praznikom pa je v naših krajih povezan tudi običaj izdelovanja butar.
Verniki se spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem
Zunanje znamenje praznika so vejice oljk ali drugega zelenja, saj se verniki spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Te so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka, ki jo tudi uporabljajo v butarah, pa je simbol miru in sprave.
V katoliških cerkvah bodo pred mašami procesije z zelenjem, ki ga bodo verniki prinesli k blagoslovu. Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju.
Simbol zelenja značilen tudi za evangeličansko cerkev
Simbol zelenja, ki ga sicer ne blagoslavljajo, je za cvetno nedeljo značilen tudi v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem. Tako bodo po cerkvah pripravili oljčne vejice, ki jih bodo verniki ponesli v domove.
Cvetna nedelja je sicer vsebinsko povezana z velikonočnim tridnevjem. Pri slovesnostih bodo namreč prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Pravoslavni kristjano bodo cvetno nedeljo obhajali čez teden dni
Pravoslavni kristjani pa bodo cvetno nedeljo in veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja letos obeležili teden dni pozneje. Tako bodo takrat praznovali tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
1
