Premier Borut Pahor je ocenil, da zaenkrat nima razlogov, da bi dvomil, da so politična stališča generalne državne tožilke Barbare Brezigar vplivala na njeno delo.
Ni skrivnost, da ima Barbara Brezigar svoje politično prepričanje, ne sme pa vplivati na njene odločitve, je dejal premier Pahor. Izrazil je željo, da bi pravosodno ministrstvo in tožilstvo uspešno sodelovala, da se pri medsebojnem delu obe ustanovi spoštujeta in si pomagata, saj "delata v korist uveljavljanja zakonov".
"So njene napake take, da jo je treba zamenjati?"
Kot je pojasnil Pahor, je odločitev za postavitev generalnega državnega tožilca politične narave, saj je postopek takšen, da o kandidatu v končni fazi odločajo poslanci. "Nihče ni popoln, kdo dela tudi napake in ne rečem, da jih generalna državna tožilka ne, da ne bo nesporazumov. Toda ali so te take narave in take velikosti, da se vlada odloči za zamenjavo," se je vprašal Pahor.
Pričakuje, da bosta izboljšala odnose
Pahor ob tem meni, da ni mogoče skriti, da je prihajalo do napetosti, poudarja pa potrebo, da se zadeve rešujejo "ad rem" in ne "ad personam". Je pa Pahor dodal, da Brezigarjeva ostaja na položaju, saj minister za pravosodje Aleš Zalar nikoli ni dal predloga za njeno razrešitev, vlada pa o tem nikoli ni odločala. Od obeh pričakuje, da bosta izboljšala medsebojne odnose in s tem okrepila tudi zaupanje ljudi v institucije pravne države
O zamenjavi najprej ustavno sodišče
Vlada je sprejela sklep, da ustavno sodišče zaprosi za t.i. interpretacijsko mnenje glede 41. člena zakona o državnem tožilstvu, ki ureja postopek razrešitve generalnega državnega tožilca. To pomeni, da je postopek za rešitev Barbare Brezigar začasno ustavljen. V interpretacijskem mnenju ustavno sodišče pove, kako je treba razlagati zakon oziroma kakšen postopek je treba izpeljati, da ta ni v neskladju z ustavo, je povedal pravosodni minister Aleš Zalar.
Zalar: Zakon omogoča vsaj štiri razlage
Za takšen korak se je po besedah Zalarja vlada odločila zato, ker zdajšnji zakon omogoča vsaj štiri razlage, kako se lahko izvede razrešitev generalnega državnega tožilca. Tudi zato, kot je povedal, ministrstvo že pospešeno pripravlja spremembe zakona o državnem tožilstvu
"Problem ni od včeraj"
Pri različnih interpretacijah omenjenega postopka po Zalarjevih besedah ne gre za problem od včeraj, je pa bil ta odkrit pred kratkim. Zakon o državnem tožilstvu namreč določa, da se za razrešitev generalnega državnega tožilca smiselno uporabljajo določbe zakona o sodiščih, pri čemer pa gre po Zalarjevem prepričanju za dva povsem "različna režima". Prav tako je po njegovem "veliko vprašanje, ali v tem postopku razrešitve generalnega državnega tožilca sodelujejo organi tožilstva in če da, kdaj sodelujejo in kateri od njihovih organov".
Na novinarsko vprašanje, zakaj vlada ni upoštevala mnenja službe vlade za zakonodajo, ki naj bi ji svetovala, naj zadeve ne pošlje na ustavno sodišče, je Zalar odgovoril, da imajo tudi pravniki omenjene službe o zadevi različna mnenja.
"Še vedno potrebna presoja o razrešitvi Brezigarjeve"
O svojem odstopu pa Zalar ne razmišlja, saj je prepričan, da je v zadevi kot minister storil vse, kar je lahko. "Še vedno tudi menim, da so ugotovitve zapisane v poročilu takšne narave, da zahtevajo presojo vlade o tem, ali so izpolnjeni pogoji za razrešitev generalne državne tožilke," je dejal.
"Tožilstva kriminal preganjajo različno"
Vlada je sicer omenjeno poročilo obravnavala danes. V njem Zalar Brezigarjevi očita neeučinkovito in neenotno delovanje državnih tožilstev. "Kršitev se kaže v tem, da tožilstva izvajajo različno politiko pregona, predvsem pri odloženem pregonu in postopkih poravnavanja v kazenskih zadevah, ob tem pa so neučinkovita pri pregonu gospodarskega kriminala," je zapisal.
V poročilu minister Brezigarjevi očita, da ga ni obveščala o zadevah, o katerih bi ga morala, ter da je z njim komunicirala preko predsednika vlade in medijev. Ocenjuje tudi, da je bilo njeno ravnanje, ko je dajala navodila policistu specializiranega oddelka na tožilstvu mimo vodje oddelka, nezakonito in neustavno.
3
