Borut Pahor se je odzval na sobotno izjavo Stipeta Mesića, ki je povedal, da Slovenija niti slučajno ne bo dobila izhoda na odprto morje, ker bi s tem Hrvaška izgubila neposreden stik z Italijo.
Slovenski premier Borut Pahor meni, da meje ne bo rešil hrvaški predsednik Stipe Mesić ampak arbitražni sporazum.
"Državi lahko vprašanja rešita brez sodišča"
Kot je pojasnil Pahor, je v tem sporazumu zapisano, da obe državi lahko sami katerokoli vprašanje rešita brez arbitražnega sodišča. Premier je izrazil prepričanje, da je treba razumeti posebne zgodovinske okoliščine in pri tem spomnil, da na obeh straneh obstajajo politične sile, ki razumejo izjemnost zdajšnjega političnega trenutka. Zato Pahor, ki je ponovno zatrdil, da zaradi arbitražnega sporazuma s Hrvaško ne misli odstopiti, meni, da je treba zdaj pokazati preudarnost, odločnost in pogajalsko spretnost, da se arbitražni sporazum pripelje do konca.
"Do podpisa sporazuma bo prišlo v Stockholmu"
Slovenski premier pričakuje, da se bodo prihodnji teden nekatere nejasnosti glede arbitražnega sporazuma razčistile in da bo v kratkem po 18. letih le prišlo do podpisa tega pomembna sporazuma v Stockholmu. Zato se bo Pahor po vseh svojih močeh skupaj z vlado potrudil, da bo parlamentarna večina potem ta sporazum tudi ratificirala.
"Umik ne pride v poštev"
"Ali se bodo ljudje na referendumu odločili podpreti ta sporazum ali ne, bodo odločitev sprejeli po svoji presoji. Jaz bom v referendumski kampanji poskušal pojasniti, da je to daleč največ, kar Slovenija v doglednem času doseže za neko pravično rešitev mejnega spora. Mislim, da smo na pragu nekega pomembnega uspeha in zato kakršno koli razmišljanje, da bi se zdaj umaknil, ne pride v poštev. Zdaj je treba dokončati delo, ki smo ga začeli," pravi Pahor.
"Pogovori z Janšo bodo še tekli"
Potrdil je, da se je s predsednikom SDS Janezom Janšo pogovarjal o omenjenem arbitražnem sporazumu in prav gotovo bodo ti pogovori še tekli, če ne dvostransko ali na ravni predsednikov strank, potem pa zagotovo v odboru za zunanjo politiko, kjer naj bi razčistili vse nejasnosti.
"Nimamo pravice omejevati hrvaške suverenosti"
Glede enostranske izjave Hrvaške na arbitražni sporazum, je Pahor dejal, da Slovenija nima pravico kakor koli omejevati hrvaške suverenosti v tem smislu, da hrvaški Sabor v procesu ratifikacije sprejme enostransko izjavo in tudi Slovenija ne more nič narediti, če katera izmed držav, v tem primeru ZDA, politično podpre to enostransko izjavo. Pahor pa nasprotuje, da bi takšno izjavo podpisale države EU ali švedsko predsedstvo, ker je to predsedstvo priča sporazumu kot celoti in bi to imelo povsem drug pravni pomen.
"Na referndumu bi odločali tudi o Hrvaški"
Slovenski premier ocenjuje, da smo zelo blizu rešitvi vprašanja meje, čeprav nas izkušnje učijo, da je treba biti potrpežljiv do zadnjega trenutka.
Na vprašanje, ali je koalicija naklonjena referendumu o arbitražnem sporazumu, je Pahor odgovoril, da neka naklonjenost obstaja, sam pa ni naklonjen, da bi prav koalicija dala predlog za referendum, ker se zaveda, da bi se v tem primeru razvnele strasti, poleg tega ne odločamo samo o sebi, ampak tudi o drugem partnerju v sporazumu.
"Imamo priložnost, da zgradimo dobro sosednost"
"Imamo priložnost, da s Hrvaško, ki bo vedno naša soseda, podpišemo dober sporazum o meji in rešimo vsa druga odprta vprašanja ter zgradimo dobro sosednost, ki ne bi bila licemersko prijateljstvo, ampak bi to prijateljstvo baziralo na spoštovanju in vzajemnosti. Izplača se nam zdaj potruditi tudi zaradi prihodnosti naših otrok," je povedal Pahor.
"Slovenija bi zamudila veliko priložnost"
Strinja se s tem, da je rešitev mejnega spora s Hrvaško težka, saj je na obeh straneh potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino in na obeh straneh utegne priti do referenduma o arbitražnem sporazumu. Premier je opozoril, da bo v primeru neuspešnosti arbitražnega sporazuma, ki ga ne bi podpisali zaradi kakršnega koli razloga, ki ga sicer ta trenutek ne pozna, Slovenija zamudila veliko priložnost in bodo minila še desetletja do podpisa novega arbitražnega sporazuma.
V točki 3.b določen tudi premik mejnega prehoda Sečovlje-Plovanija
Za Pahorja ni dobro, da mejni prehod Sečovlje-Plovanija ostane tam, kjer je zdaj, ker bi to bilo slabo za Slovenijo in prav v točki 3.b arbitražnega sporazuma so zapisane stvari, ki so za Slovenijo ugodne, je še dodal slovenski premier.
Hrvaški intelektualci: Hrvaška pristaja na odtujitev ozemlja
Več vidnih hrvaških intelektualcev je pozvalo hrvaške poslance, da ne podprejo arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Pišejo, da ne glede na stranskarsko pripadnost in druge razlike čutijo svojo dolžnost kot državljani Republike Hrvaške, da spregovorijo o sporazumu. Najbolj jih moti določilo, da naj arbitražno sodišče določi stik Slovenije z odprtim morjem. "Arbitražnemu sporazumu se tako nalaga, naj prisili Hrvaško, naj se odreče delu lastnega državnega ozemlja ob obali Savudrije, v pasu morja, ki je dolg 26 kilometrov in širok 5 kilometrov in 400 metrov," pišejo. Hrvaška s tem sporazumom pristaja na odtujitev svojega ozemlja, menijo podpisani.
Trdijo, da je sporazum tudi v nasprotju s konvencijo ZN, ki določa, da države rešujejo spore pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Skrbi jih tudi, da bi Hrvaška v primeru zavrnitve sporazuma doživela novo blokado pogovorov za vstop v EU, kar bi jih od EU oddaljilo za več let. "Vedno smo zagovarjali vstop v EU, vendar na podlagi enakopravnosti," pišejo.
Poziv so podpisali:
Imra Agotić, Ivan Aralica, Zvonimir Baletić, Ivo Banac, Zvonimir Čičak, Ivan Đikić, Nedjeljko Fabrio, Ante Gavranović, Emil Havkić, Vladimir Ibler, Dubravko Jelčić, Mirjana Kasapović, Dubravka Kocijan Hercigonja, Zvonko Maković, Božidar Novak, Davor Pavuna, Josip Paladino, Velimir Pravdić, Milan Ramljak, Davorin Rudolf, Petar Stipetić, Vlatko Silobrčić, Slobodan Šnajder, Zdravko Tomac, Marija Ujević-Galetović i Milan Vuković.
4
