Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
16. 4. 2012,
6.59

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Ponedeljek, 16. 4. 2012, 6.59

8 let

Padalec z Jahorine: Hodim, hodim in še enkrat hodim!

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Na humanitarni nogometni tekmi v Mariboru je pretekli konec tedna 24 ekip v družbi številnih zvezdnikov zbiralo sredstva za Simona, padalca, ki je na Jahorini stopil na mino in ostal brez obeh nog.

Simon Vogrinec, 28-letni medicinski tehnik iz Malečnika pri Mariboru, bo vsa zbrana sredstva namenil za nakup nožnih protez, ki mu bodo omogočile čim bolj tekoči prehod v življenje, kakršnega je užival pred nesrečo. Kot je po tekmi povedal za Planet Siol.net, je presenečen nad velikim odzivov Slovencev in presrečen, da uspešno finišira proti cilju. Od potrebnih 80 tisočakov, kolikor stanejo elektronske nožne proteze, jih je za zdaj uspel zbrati že več kot polovico.

Zasluga Sare in Marinka Galiča Zasluge za organizacijo dobrodelnega nogometnega turnirja, ki so se ga udeležili tudi novinarji uredništva Planet Siol.net, gre pripisati nekdanjemu slovenskemu nogometnemu reprezentantu Marinku Galiču in njegovi ženi Sari Bosnić Galič iz Športnega centra Marinko Galič. Ideja za organizacijo turnirja se je zakoncema Galič porodila ob spremljanju novinarskega prispevka o Simonovi zgodbi pred slabima dvema mesecema. "Zakaj ne bi fantu poskusila pomagati, sva si rekla takrat," je za Planet Siol.net obujal spomine Galič.

"Hvala bogu, da v Sloveniji še vedno obstaja precej ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Odziv prijavljenih je bil neverjeten. Sprva smo načrtovali turnir za največ 16 ekip, saj smo s slačilnicami precej omejeni, nazadnje pa pristali na 24, čeprav bi jih lahko zbrali tudi 30. Večina denarja je šla neposredno na Simonov račun, zato natančnega zneska ne poznam. Glavnina organizacije je bila na plečih moje žene, ki je s Simonom tudi vzpostavila prve stike in vodila večino pogovorov s podjetji. Moje delo je bilo zbrati čim več znanih Slovencev in poiskati sponzorje. V zadnjih dveh mesecih sem imel toliko telefonskih klicev kot še nikoli v življenju. Mobitel sem polnil tudi dvakrat dnevno," je povedal Galič, ki je izrazil hvaležnost vsem, ki so se turnirja udeležili. Še največ težav pa je imel z "novačenjem" svojih nekdanjih soigralcev, ki so bili v času turnirja po delovnih zadolžitvah na profesionalnih nogometnih tekmah.

Brez polovičarstva na zelenici Pričakovali smo, da bodo tekme minevale v lahkotno prijateljskem slogu, a prvi znaki borbenosti na igrišču so dali jasen signal, da ekipe turnirja ne bodo jemale zlahka, kaj šele polovičarsko ali z levo roko. Tudi selektor slovenske reprezentance Slaviša Stojanović, ki je nastopal za ekipo Nogometne zveze Slovenije, v kateri sta igrala tudi predsednika NZS Aleksander Čeferin in trener vratarjev slovenske reprezentance Nihad Pejković, je opazil, da gre zares.

"V prvo tekmo smo vstopili zelo rezevirano, češ, da se bomo malo pohecali, a smo hitro ugotovili, da so preostale ekipe resno zagrabile. Tudi mi smo po prvem neodločenem rezultatu (ravno z ekipo TS media – op.a.) naslednji dve tekmi zmagali, a smo se morali pošteno potruditi. Zavedamo se naših kapacitet, to je dve minuti in pol igre, sledi menjava (smeh)." Ekipa NZS se je zmagi v skupini C in prehodu v nadaljevanje turnirja zaradi obveznosti morala odpovedati. "Navsezadnje je za vse nas danes delovni dan, glavno pa je, da smo pokazali voljo in prišli," je dodal Stojanović.

Planet Siol.net s svojo ekipo Za ekipo TSmedia, ki ustvarja Planet Siol.net, so zaigrali urednik novic in selektor naše zbrane vrste Aleksandar Mićić ter novinarji Gašper Lubej, Robert Gorjanc, Blažej Kupec, Matic Tomšič, Goran Medenjak in Andrej Pirnat. Naša ekipa je bila edina, ki je medse povabila tudi nežnejši spol in na ta račun požela kar nekaj simpatij. Barve ekipe TSmedia je namreč branila Jadranka Zilić, vratarka slovenske nogometne ženske reprezentance in edina ženska, ki se na turnirju ni znašla v vlogi navijačice, novinarke, hostese ali menedžerke, temveč aktivne igralke in požela kar nekaj začudenih, a zadovoljnih pogledov navijačev robatejšega spola.

Tudi Zilićeva je vse skupaj doživela kot pravi turnir. "Naša ekipa je prišla igrat bolj za šalo, a ko smo videli da je zadeva resna, smo zagrabili tudi mi," je povedala po tekmah. "Veseli me, da nam je nekatere ekipe uspelo presenetiti, tudi take, ki so verjele, da bodo z lahkoto opravile z nami in se šalile, češ, poglej, ti imajo pa kar žensko v golu. Dali smo vse od sebe in se izkazali." Majica s številko 5, javen bon Pečečnika in skriven prispevek Katanca Pred tretjo tekmo skupine C, v kateri sta zaigrali ekipa TSmedia in ekipa Simonovih prijateljev z imenom Za Simona, sta selektor Stojanović in direktor NZS Čeferin Simonu Vogrincu, osrednji osebnosti humanitarnega turnirja, podelila majico slovenske reprezentance s številko 5 - to je v zlatih časih slovenske reprezentance nosil prav Galič - in imenom SIMON na hrbtni strani. Joc Pečečnik mu je bon za dva tisoč evrov izročil na sredini igrišča in v soju fotografskih bliskavic, legendarni selektor slovenske enajsterice, ki je ustvarjala slovensko nogometno pravljico, Srečko Katanec, pa kar na štiri oči ob robu igrišča.

Košir: Smo bolj razpuščena vojska Kdo je selektor ekipe "belih", nas je zanimalo pred revialnim obračunom med športniki in estradniki. "Mislim, da ga sploh nimamo," je odgovoril nekdanji smučarski as, danes poslovnež Jure Košir in nadaljeval v hudomušnem slogu: "Naša ekipa bolj spominja na razpuščeno vojsko, ampak glede na to, kako dobro se poznamo, se bomo sproti in demokratično dogovarjali, kaj in kako je za igro najbolje. Tukaj sta zbrani dve različni ekipi, ena je nogometno zelo dobro podkovana, druga pa zelo slaba in bolj kot bodo "ta dobri" igrali resno, toliko bolj neresno bomo delovali mi," je še povedal tik pred obračunom in izrazil veselje, da je lahko del tega humanitarnega projekta.

Športniki: estradniki Znani slovenski športniki in estradniki so zaigrali pozno popoldne. Odeti v črne ali bele majice z napisom Igram za Simona, so na zelenici med drugim garali ljubljanski župan Zoran Janković, poslanec in nekdanji košarkar Peter Vilfan, košarkar Rašo Nesterović, zaradi svoje "nebotičniške" pojave verjetno največkrat fotografirani človek na turnirju, nekdanji smučarji Jure Košir, Rene Mlekuž, Drago Grubelnik, Aleš Gorza in Peter Pen, nogometaši Mladen Rudonja, Aleš Čeh, Amir Karić, Marko Simeunović in Marinko Galič, aktualni svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar, glasbenik Jože Potrebuješ, mariborski podžupan Tomaž Kancler (župana Franca Kanglerja kljub napovedi na turnir ni bilo) in drugi. Za red na igrišču je skrbel nekdanji nogometni sodnik Drago Kos, ki je vehementno vihtel sodniško piščalko in na tekmi pokazal tudi rumeni karton.

Janković: Vsa čast Simonu in Marinku Eno najdaljših minutaž na revijalni tekmi si je prislužil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je presenetil s svojo borbenostjo, tekmo pa ocenil kot izredno dobro in na visoki ravni "fair playa". Strategija ekipe "belih" je bila usmerjena v zmago, sicer pa predhodnih dogovarjanj ni bilo, saj so že dovolj stari, da se razumejo tudi brez pogovora. "Body language je bil danes glavni," je dejal po tekmi. "Namen današnjega turnirja je izjemen. S Simonom sva se spoznala danes, poznam njegovo zgodbo in lepo ga je bilo videti takole na nogah. Prav tako sem počaščen, da sem lahko igral z zvezdami, ki sem jih nekoč spremljal kot velik navijač, od košarkarskih prijateljev Vilfana in Nesterovića, do smučarjev in nogometašev. Vse čestitke tudi Galiču, ki je bil v svojih časih zame najboljši libero. Danes sem ga enkrat skoraj imel, pa mi je ušel."

Nogometni turnir, ki se je kakopak končal v razigranih in glasnih tonih, je dokaz, da humanitarnost ostaja vrednota, ki jo velja gojiti tudi v prihodnje. Organizatorjem pa po Katančevo le: "Kapo dol!"

Ne spreglejte