Odpor do politikov bo jeseni dosegel vrelišče

Kako bodo neprijetni, a nujni ukrepi zniževanja pravic in državne porabe vplivali na psihološko stanje Slovenk in Slovencev? Kako se lahko pripravimo na vročo jesen, ki nas čaka?

"Da bo za vse tegobe poskrbel nekdo drug, je mimo" Psihologinja Ana Arzenšek pravi, da se bodo jeseni malodušje, pasivna agresivnost in negativna stališča do slovenske politike in njenih ukrepov stopnjevali. V ljudeh se poraja občutek, da ne morejo računati na to, da bo za rešitev njihovih težav poskrbela politika. ''Ljudje spoznavajo, da tudi na socialo ali javno zdravstvo morda kmalu ne bo več mogoče računati."

"Državljani zaznavajo čedalje manj podpore, na katero bi lahko računali, ko so v stiski. Torej so za svoje blagostanje odgovorni čedalje bolj sami. Pričakujemo lahko, da Slovenke in Slovenci razpadanja socialnih temeljev države, ki so tvorili pomemben del naše zgodovine in na katerega smo bili kot državljani ponosni, in s tem našega koncepta o tem, kako bi naj stvari v državi bile organizirane, ne sprejemajo z odobravanjem. Poleg tega so odpori pričakovan odziv na nepriljubljene ukrepe, ki državljanom odvzemajo nekaj, kar menijo, da jim pripada," je poudarila.

Pojasnila je, da smo v situaciji, ko bodisi objektivne razmere, na primer manj delovnih mest in poslabšanje razmer v zdravstvu ali pa subjektivne razmere, kot so nejasna prihodnost, pri čedalje večjem deležu ljudi povečujejo občutja strahu, tesnobe in drugih negativnih občutij, ki se kažejo kot povečan stres. Ker je stres vedno zaznan najprej na individualni ravni, je prepričana, da se je treba vprašati, kaj lahko naredimo v danih razmerah, da dejavnike, ki nam povzročajo stres, omilimo ali popolnoma odpravimo. Prepričanje, da bo za vse tegobe poskrbel nekdo drug, je mimo, je prepričana.

Slovenci radi tarnamo Arzenškova poudarja, da v Sloveniji veliko ljudi kaže znake tako imenovane naučene nemoči, kar se odraža tudi v neudeležbi na volitvah, saj ljudje menijo, da se tako ali tako ne bo nič spremenilo. Sama meni, da je z vidika posameznika smiselno začeti v svojem okolju delati manjše pozitivne spremembe, kar sicer ne bo prineslo rešitve za Slovenijo, bo pa izboljšalo kakovost našega vsakdanjega življenja. "Slovenci radi malo tarnamo in smo pasivno agresivni, kar pomeni, da je lažje bentiti čez politike, kot pa narediti majhno spremembo na bolje," je opozorila.

Po njenih besedah tako na nekatere okoliščine v državi ne moremo vplivati, za celo vrsto drugih okoliščin pa mislimo, da nanje ne moremo vplivati oziroma raje tako mislimo, ker nam to bolj ustreza: raje se pritožujemo nad pomanjkanjem služb, namesto da bi resno začeli delati na projektu "nova zaposlitev".