Robert Golob
Ponedeljek, 25. 5. 2026, 13.04
1 mesec, 4 tedne
Odhajajoča vlada objavila prehranske smernice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
"Verjamemo, da bodo smernice prispevale k boljšemu razumevanju pomena prehrane ter podprle skupna prizadevanja za bolj zdravo, vključujočo in trajnostno Slovenijo," je ob objavi smernic zapisala vlada.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je pretekli petek razgrnila nacionalne prehranske smernice 2025. Dokument je v začetku leta razburjal po objavi dveh člankov v tuji spletni znanstveni reviji MDPI Foods, ki sta analizirala slovenske prehranske smernice. Takrat še ni bil usklajen, pregledovala ga je Svetovna zdravstvena organizacija. Medtem predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete izražajo zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic 2025. Kot poudarjajo, njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane, opozarjajo tudi na uporabo svojih imen v dokumentu. Kritični so bili tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Smernice so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih, zdravih in dolgoročno vzdržnih prehranskih navad. Hkrati so strokovna podlaga za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh drugih, ki sodelujejo pri oblikovanju prehranskega okolja v Sloveniji.
Kot je ob objavi dokumenta na vladnih spletnih straneh zapisala odhajajoča vlada, nacionalne prehranske smernice temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem. "Pri njihovi pripravi so avtorji upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil," so navedli.
Dokument še pred objavo močno razburil javnost
Še pred javno objavo smernic je dokument močno razburil politiko in tudi strokovno javnost. Poslanci NSi so vladi očitali, da so smernice pripravljene brez ustreznih strokovnih podlag ter da odvračajo od uživanja živil živalskega izvora in škodujejo javnemu zdravju. Da priprava prehranskih smernic ne sme temeljiti na konceptu, retoriki in ideologiji, so opozorili tudi strokovnjaki s področja zdravja in prehrane. Kritični so bili tudi do tega, da celotno uradno besedilo predloga smernic javnosti ni bilo dostopno.
Zdaj ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, vendarle objavila. Pod dokument, dolg 285 strani, so podpisana ministrstva za kmetijstvo, za okolje in za zdravje. Sestavljen je iz dveh delov – slovenskih smernicah za prehrano 2025 in analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.
Vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras sta v današnjem sporočilu za javnost, ki so ga posredovali s kmetijskega ministrstva, navedla, da je priprava dokumenta potekala na pobudo strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil premier Robert Golob. Strokovno skupino za pripravo smernic je imenovala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
"Proces priprave smernic je vključeval interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, nacionalne in mednarodne recenzije, strokovna usklajevanja ter medresorsko sodelovanje. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike," sta povedala.
Vključena sta okoljski in trajnostni vidik prehrane
Kot pomembno novost smernic sta navedla vključenost okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane. Zaradi zagotavljanja mednarodne strokovne recenzije in primerljivosti z mednarodnimi strokovnimi standardi so smernice najprej napisali v angleškem jeziku, sta pojasnila.
Dodala sta, da je osrednja strokovna skupina avtorjev osnutek znanstvenega dela smernic končala maja 2024, nato je sledil obsežen strokovni pregled dokumenta. Vabilo k recenziji so poslali 50 slovenskim strokovnjakom in osmim mednarodnim recenzentom. V recenzijskem postopku je sodelovalo 29 slovenskih strokovnjakov in šest mednarodnih recenzentov, katerih strokovne predloge so vključili v smernice.
Smernice za boljše razumevanje pomena prehrane
V okviru priprave smernic so organizirali dve mednarodni strokovni srečanji in eno nacionalno strokovno srečanje, pri katerem so sodelovali ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, sta dodala.
"Smernice poudarjajo prehranske vzorce, povezane z boljšim zdravjem, zmanjševanjem tveganja za kronične bolezni in dolgoročno vzdržnostjo prehranskega sistema. Poseben poudarek namenjajo večjemu vključevanju polnovrednih rastlinskih živil, zadostnemu vnosu prehranskih vlaknin, omejevanju visoko predelanih živil ter spodbujanju kakovostne, lokalne in sezonske hrane," sta vsebino strnila Fidler Mis in Fras. Dodala sta, da dokument poleg zdravja vključuje tudi vprašanja trajnostne pridelave hrane, prehranske varnosti, odgovorne rabe naravnih virov ter posebnosti slovenskega kmetijstva in pomena slovenske pridelovalne verige hrane, vključno z razvojem trajnostnih in ekoloških pristopov pridelave.
Priporočila so, kot poudarja odhajajoča vlada, namenjena vsem, ki želijo na preprost, dostopen in vsakdanjemu življenju prilagojen način okrepiti svoje zdravje ter izboljšati počutje. Usmerjajo k majhnim, a pomembnim spremembam, ki jih lahko postopno vključujemo v vsakdan – pri izbiri živil, načinu priprave hrane, odnosu do obrokov in skrbi za bolj uravnotežen življenjski slog.
"Verjamemo, da bodo smernice prispevale k boljšemu razumevanju pomena prehrane ter podprle skupna prizadevanja za bolj zdravo, vključujočo in trajnostno Slovenijo," je ob objavi smernic zapisala vlada.
Predstavniki nekaterih institucij kritični do načina priprave in objave prehranskih smernic
Medtem predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete izražajo zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic za leto 2025. Kot opozarjajo, njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. Kritični so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu.
Kot so v skupni izjavi pojasnili v omenjenih ustanovah, je bilo več njihovih strokovnjakov povabljenih k podaji strokovnih pripomb na delovni osnutek prehranskih smernic, a na koncu njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane.
"Kljub temu so brez soglasja navedena imena teh strokovnjakov ter institucionalne povezave, s čimer se v javnosti ustvarja vtis, da so sodelovali pri pripravi ali potrditvi končne različice smernic oziroma da podpirajo njihovo vsebino. Takšno predstavljanje ne odraža dejanskega stanja," so opozorili.
Dodatno zaskrbljenost po njihovih pojasnilih povzroča tudi dejstvo, da v procesu nastajanja dokumenta ni bil izveden strokovni dialog glede prejetih pripomb, prav tako ni bila organizirana širša strokovna in javna razprava. Dokumenta tudi ni potrdil noben strokovni oz. državni organ, pooblaščen za sprejem nacionalnih smernic.
"Objavljeni dokument torej ni rezultat strokovnega konsenza, ki bi ga bilo pričakovati pri nacionalnih prehranskih smernicah, ki pomembno vplivajo na javno zdravje," so bili jasni.
Direktor NIJZ: Dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice
Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen poudarja, da aktualni javno objavljeni dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice. "Navedba mojega sodelovanja je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil. Nasprotno, izdajatelj dokumenta ni upošteval pripomb, ki mu jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo dokumenta," je dodal.
Ivan Eržen
Po Erženovih pojasnilih so opozorili na metodološke in vsebinske pomanjkljivosti dokumenta, med drugim na odsotnost prehranskega modeliranja, ki je temeljna zahteva za pripravo nacionalnih prehranskih smernic. "Hkrati je zelo problematična tudi vsebina dokumenta, med drugim priporočila o prehranskih dopolnilih, ki presegajo javnozdravstveni pristop in niso podprta z ustreznim vrednotenjem tveganj prekomernega vnosa ter jasnimi indikacijami," je bil jasen.
Pravst: Od izdajatelja smernic sem že zahteval umik svojih podatkov
Da pred javno objavo ni imel vpogleda v končno različico smernic, ki je nikoli ni potrdil, zaradi česar je uporaba njegovega imena zavajajoča, je opozoril Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko. Dodal je, da je od izdajatelja smernic že zahteval umik svojih podatkov.
Kot je pojasnil, so ga leta 2024 v okviru širše strokovne skupine povabili zgolj k recenziji delovnega osnutka smernic v angleškem jeziku, pri čemer je podal številne kritične strokovne pripombe. Ker ni zaznal resnega interesa za širše strokovno usklajevanje vsebine, je maja 2024 iz delovne skupine izstopil. "Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel. Kolikor sem seznanjen, dokumenta ni uradno potrdil noben strokovni organ, zato ni jasno, kdo je objavo neveljavnih smernic sploh odobril," je opozoril Pravst.
Opozarja, da Slovenija nedvomno potrebuje sodobne prehranske smernice, vendar morajo te nastajati transparentno, vključujoče in na podlagi širokega strokovnega konsenza. "Brez tega takšen dokument težko doseže svojo temeljno nalogo – strokovno verodostojnost in podporo pri dejanskem izvajanju v praksi," je prepričan.
Korošec: Moje strokovne pripombe niso bile upoštevane
Na prvo različico smernic je strokovno recenzijo podala tudi Mojca Korošec z ljubljanske biotehniške fakultete, a nato, kot je poudarila, nanjo ni prejela nobenega odziva ali strokovne razprave. Prav tako ni imela vpogleda v poznejše različice in končno različico objavljenega dokumenta. Ob tem ugotavlja, da njene strokovne pripombe v javno objavljenem dokumentu niso bile upoštevane.
"Absolutno nasprotujem načinu, s katerim se moje ime in ime institucije uporablja za ustvarjanje vtisa, da podpiram vsebino dokumenta in način njegove priprave. Takšno ravnanje razumem kot poseg v moj strokovni ugled in zavajajočo uporabo osebnih podatkov," je bila kritična.
Predstavniki NIJZ, Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete od pristojnih institucij pričakujejo ustrezna pojasnila glede postopka priprave in objave dokumenta ter "takojšnjo odpravo nepravilnosti, povezanih z nepooblaščeno uporabo imen in institucionalnih povezav posameznih strokovnjakov".
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je pretekli petek razgrnila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dokument je že v začetku leta razburjal po objavi dveh člankov v tuji spletni znanstveni reviji MDPI Foods, ki sta analizirala slovenske prehranske smernice. Takrat še ni bil usklajen, pregledovala ga je Svetovna zdravstvena organizacija.
Kmetijsko-gozdarska zbornica: Smernice temeljijo na neutemeljenih trditvah
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v odzivu na nove prehranske smernice opozarja, da dokument neupravičeno izpostavlja živinorejo kot pomembnega onesnaževalca okolja in premalo upošteva posebnosti slovenskega kmetijstva. Na zbornici menijo, da smernice pred objavo niso bile dovolj usklajene s kmetijsko stroko ter da so v nasprotju z drugimi strokovnimi gradivi ministrstva o trajnostni oskrbi s hrano.
KGZS poudarja, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva okoli 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet ustvarita skoraj 60 odstotkov izpustov. Ob tem izpostavljajo, da slovensko kmetijstvo emisije že desetletja zmanjšuje, živinoreja pa ima po njihovem tudi pomembno pozitivno vlogo pri ohranjanju trajnega travinja, preprečevanju zaraščanja, erozije tal ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne krajine.
Predsednik zbornice Jože Podgoršek je ob tem opozoril, da v nacionalnih prehranskih smernicah "ni prostora za ideološke vsebine", saj bi morale po njegovem mnenju temeljiti predvsem na strokovnih argumentih in prehranskih potrebah ljudi, ne pa na spodbujanju zmanjševanja porabe mesa.
Jože Podgoršek: Od stroke pričakujemo jasna izhodišča o tem, kaj je zdravo za ljudi, ne pa pristopa, ki govedorejo prikazuje predvsem kot onesnaževalca in zato spodbuja zmanjševanje porabe mesa.
KGZS zato poziva k pripravi novih smernic, ki bi bolj upoštevale razmere slovenskega kmetijstva in podeželja.
