Odbor: Vlada naj preuči možnosti za prekinitev pogodbe o nakupu patrij

Med njimi tudi sklep, v katerem vlado poziva, naj preuči pravne možnosti za enostransko prekinitev pogodbe o nakupu oklepnikov, vključno z oceno, kakšne posledice bi imela takšna prekinitev. Prav tako so člani odbora vlado pozvali, naj pripravi izhodišča, na podlagi katerih se bo v prihodnje odločala o nadaljnjih ravnanjih glede nakupa oklepnikov. Še pred tem pa je odbor na predlog koalicijskih poslancev s sklepom ugotovil, da je bil nakup oklepnikov 8x8 negospodaren in neuspešen. Oražmova: Odstrani naj se oznaka zaupno Na predlog Cvete Zalokar Oražem (Zares) so člani odbora sprejeli tudi sklep, s katerim ministrstvo za obrambo in vlado poziva, naj iz gradiv, ki se nanašajo na nakup, odstrani oznako zaupnosti, posebej s "kriterialnega modela ocenjevanja ponudb, poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb in spremembe predmeta naročila".

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je že med razpravo povedala, da bodo na ministrstvu presodili, kateri izmed dokumentov lahko postanejo javni in kateri ne, posebej glede dokumentov o ocenjevanju ponudb. Na ministrstvu namreč ne bi radi, da bi javnost "lustrirala ljudi, ki so ocenjevali ponudbe, sicer bomo v prihodnjih letih prišli v fazo, ko nihče več ne bo hotel sodelovati pri takšnih projektih".

Jerovškovih predlogov niso sprejeli Nasprotno pa odbor ni sprejel sklepov, ki jih je predlagal predsednik odbora DZ Jožef Jerovšek (SDS). S prvim bi odbor vladi predlagal, da se opredeli do poročila računskega sodišča. V primeru, da bi ocenila, da so ugotovitve iz poročila pravilne, bi ji predlagal, naj takoj prekine pogodbo. Z drugim predlaganim sklepom pa bi odbor računsko sodišče pozval, naj v prihodnje pri izvedbi revizijskih postopkov s področja obrambnega resorja dosledno uporablja določila zakona o računskem sodišču in enotno metodologijo.

V razpravi se je sicer velik del razprave vrtel okoli vprašanja, ali je računsko sodišče pristojno, da ugotavlja vprašanje, ali je država z nakupom oklepnikov uresničila lastne cilje in zaveze, ki jih je dala Natu. Predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS) je tako ocenil, da je računsko sodišče uspešnost posla ugotavljalo "dokaj poljubno". Kot je opozoril, si namreč niti politiki niso enotni, kakšni so cilji države glede števila oklepnikov in njihove opreme. Opozoril je tudi, da poslovnik računskega sodišča ne predvideva tega, da bi računsko sodišče lahko preverjalo doseganje ciljev nakupa.

"Poročilo se ukvarja z nekimi formalizmi in formalnostmi" Zvonko Černač (SDS) bi, kot je dejal, pričakoval, da se bo računsko sodišče namesto s skladnostjo z zastavljenimi cilji države o tem, koliko oklepnikov bo imela, ugotavljalo, ali je ministrstvo za denar, ki ga je namenilo za nakup, dobilo najboljši izdelek. "Te ugotovitve v poročilu, kljub velikim besedam, ni," je dejal in dodal, da se namesto tega celo poročilo ukvarja z "nekimi formalizmi in formalnostmi".

Anton Anderlič (LDS) je nasprotno ocenil, da danes ne ocenjujejo poslovnika računskega sodišča, ampak poročilo in njegove ugotovitve. Odbor za obrambo po njegovem tudi sicer ni pooblaščen za to, da bi lahko presojal poslovnike drugih organov. Da računsko sodišče "danes ne more biti na zatožni klopi", je ocenila tudi Melita Župevc (SD). Po njenem je sodišče zgolj opravilo svoje delo v skladu s svojimi pristojnostmi, iz njegovih ugotovitev pa je zdaj "treba potegniti določene sklepe".

"Nakup je bil izveden negospodarno" Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je dejal, da računsko sodišče revidirancem ne določa ciljev, da pa od revidirancev pričakujejo, da bodo dosegli cilje, ki so si jih zadali. Dejstvo po njegovem tudi je, da je mogoče doseči boljšo ceno, če se pogovarjaš z dvema, namesto zgolj z enim ponudnikom. V splošni razpravi je sicer Cveta Zalokar Oražem (Zares) kot ključen zapis v poročilu ocenila ugotovitev, da je bil nakup izveden negospodarno. Robert Hrovat (SDS) pa je ministrstvo pozval, naj takoj prekine pogodbo, če misli, da vse tisto, kar je zapisano v poročilu, drži.

Jelušičeva, ki se je prav tako udeležila seje, je tudi povedala, da delež, ki ga država namenja za vojsko, še nekaj "prihodnjih let ne bo presegel 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)". Tako po njenih besedah Slovenija ne bo uresničila obljube Natu leta 2003, da bo v "določenem času za potrebe obrambe namenila dva odstotka BDP".

"Ni predvideno, da bi se obrambni proračun bistveno povečal" Glede patrij pa je povedala, da je prvotni načrt predvideval, da bodo za njihov nakup leta 2008 namenili 28 milijonov evrov, leta 2009 pa 79 milijonov, skupaj torej 107 milijonov evrov. Namesto tega je ministrstvo leta 2008 za patrije porabilo 4,3 milijona evrov, leta 2009 pa 28,5 milijona evrov, skupaj 32,8 milijona evrov. Koliko sredstev bomo namenili za patrije v letu 2010 in 2011 po njenih besedah še ni znano, saj se o tem pogovarjajo. Ob tem je dodala, da za zdaj ni predvideno, da bi se obrambni proračun v prihodnjih letih "bistveno povečal".

Mineva leto dni od oddaje Resnica o Patriji Te dni sicer mineva leto dni, odkar je finska televizija YLE objavila oddajo Resnica o Patriji, v kateri je takratnega premiera Janeza Janšo obtožila, da je pri poslu s patrijami prejel podkupnino. Obtožba do danes ni bila dokazana, Janša pa je tedaj glede navedb v oddaji poudaril, da so čista laž in konstrukt.

Odločitev sprejeta "v ozadju, zelo blizu premiera" V oddaji je novinar Magnus Berglund poleg navedbe, da je bila pri poslu odločilna oseba J, ki naj bi predstavljala Janšo, objavila tudi izjave nekaterih Slovencev. Tako je direktor Sistemske tehnike, podjetja, ki na razpisu s svojo ponudbo ni uspelo, Milan Švajger, dejal, da odločitve o izbiri Patrie za dobavitelja oklepnih vozil ni sprejel obrambni minister Karl Erjavec, pač pa je bila sprejeta "v ozadju, zelo blizu premiera". Ob tem je tudi dejal, da se je premier s Patrio dogovarjal o nakupu. Kot je pozneje pojasnil, za to trditev sicer ni imel dokazov, je pa logično sklepal.

Predvajana je bila tudi izjava predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je dejal, da so bili v "nakup oklepnikov vpleteni ljudje, ki so zelo blizu vrha". Dan pozneje je poudaril, da dokazov za takšno trditev nima, da pa ga je k njej pripeljalo "logično sklepanje oziroma pogled v to, kdo vse se je v zadevi angažiral, da bi jo potisnil pod preprogo".

Ovadb (še) ni Čeprav domnevno podkupovanje pri poslu že več kot leto dni preiskujejo tako finski kot slovenski preiskovalci, nobeni izmed njih do zdaj niso vložili še nobene ovadbe. Preiskava bi morala biti po prvotnih napovedih sicer končana že spomladi letos, vendar se bo to zdaj, kot je nedavno povedal vodja finskih kriminalistov Kaj-Erik Björkqvist, predvidoma zgodilo šele konec letošnjega leta.