Nujne reševalne prevoze opravlja orodjar namesto diplomiranega reševalca

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije že nekaj časa vztrajno vpliva na ministrstvo za zdravje (MZ), da bi znižalo kadrovski standard na nujnih reševalnih prevozih, kar v praksi pomeni, da bi diplomirane zdravstvene tehnike zamenjali tehniki zdravstvene nege. Istočasno zagovarjajo stališče, da bi za krmilom reševalnega vozila tehnika lahko zamenjal voznik brez zdravstvene izobrazbe, opozarjajo na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Prizadeti bodo manjši kraji "Pri nujnih reševalnih prevozih gre vedno za potencialno življenjsko ogrožene ljudi, zato je to za nas nesprejemljivo," pravi predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu pri zbornici Jože Prestor. Od leta 2008, ko so sprejeli aneks, da mora javni zavod razliko v prejetih in porabljenih sredstvih za plače izvajalcev nujne medicinske pomoči uporabiti tako, da prednostno financira dodiplomsko izobraževanje zdravstvenih tehnikov, se reševalci dodatno izobražujejo. Trenutno se šola okoli 200 reševalcev, pravi Prestor. "Če bo ministrstvo znižalo te kadrovske standarde, bodo naredili korak nazaj za deset let," je prepričan Prestor in dodaja, da težave ne bodo občutili v Ljubljani, Mariboru ali Celju, "ampak v manjših krajih, kjer je že tako manko zdravnikov in je zelo pomembno, da so vsaj reševalci usposobljeni za pomoč pacientom. Voznik brez zdravstvene izobrazbe pacientu na nujni vožnji ne more pomagati." Zbornica: nepravilnosti konkretno ogrožajo varnost pacientov med prevozi Na zbornici opozarjajo, da je redni strokovni nadzor decembra lani v enem od ZD pokazal na nepravilnosti, ki "konkretno ogrožajo varnost pacientov med prevozi. Ministrstvo za zdravje, ki je z rezultati nadzora seznanjen, pa na poročilo sploh ni odreagiralo."

Gre za ZD Velenje, kjer je tričlanska komisija zbornice med drugim ugotovila, da ne vodja reševalne službe ne vodja dežurne službe nimata primerne izobrazbe, čeprav so v sami ekipi zaposleni tudi reševalci z diplomo. "Porabili bi 80 tisoč evrov več, če bi zaposlili višji kader, ampak zakaj, če pa lahko ohranimo srednji kader. V Nemčiji reševalci opravijo dveletno šolanje," pravi direktor ZD Velenje Jože Zupančič in dodaja, da zavod s sredstvi za izobraževanje skrbi za vse reševalce in organizira interno izobraževanje za tečaje varne vožnje.

Po pritožbah reorganizacija "Zakaj bi zavod skrbel za kariero enega človeka, če je na zavodu kup že šolanih ljudi," se sprašuje Zupančič. Prepričan je, da z reševalno službo v Velenju ni nič narobe, čeprav ima po naših informacijah že vse od leta 2008 težave z reševalci. Takratni vodja reševalcev Janez Kramar je namreč od direktorja zahteval, da reševalce razporedi v 23. plačni razred, kot to določa kolektivna pogodba. Dvakrat so se pritožili, sledila pa je odločitev direktorja, da službo reorganizira. Zavrnil je namige, da je službo reorganiziral iz maščevanja neposlušnim delavcem.

Tako je iz reševalne službe devet zaposlenih prestavil v dežurno ambulanto, opozorila zaposlenih, da zadeve ne vzdržijo, pa so bila preslišana. Devet reševalcev je po podatkih reševalcev opravilo 90 odstotkov dela, osem v dežurni službi pa deset odstotkov. "Začeli smo zamujati, klici so prihajali tako s strani pacientov kot iz bolnišnic," pravi nekdanji vodja reševalcev Janez Kramar, ki ga je direktor iz reševalne službe prestavil na pediatrijo v Šmartno ob Paki.

Zupančič: Pritožbe? So še, a jih je manj Zupančič je hkrati z reorganizacijo ukinil delovno mesto vodje in ustanovil novo, in sicer zdravstveni tehnik z odgovornostjo. Ker se z direktorjevo odločitvijo Kramar ni strinjal, se zadeva zdaj razvija na delovnem in socialnem sodišču. "V ZD Velenje smo se reorganizacije reševalne službe lotili nekaj mesecev prej, preden je minister dal navodila," pravi Zupančič, ki je prepričan, da delajo dobro, čeprav po skoraj 20 letih njegovega vodenja "letos prvič v rdečih številkah". Kaj pa pritožbe bolnišnic in pacientov? "So še, a jih je veliko manj, imamo pa tudi pohvale," zatrjuje.