Janez Janša
Sreda, 21. 7. 2021, 13.02
2 leti, 9 mesecev
NIJZ: Vrnite se 14 dni pred začetkom pouka. Kustečeva: Glede zaprtja šol jeseni …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,86
66
Po tem, ko je na torkovi novinarski konferenci direktor NIJZ Milan Krek priporočal, da se ljudje vrnejo z dopusta do 15. avgusta, so danes na NIJZ posebej pozvali še šolarje: Spodbujamo, da se vrnete vsaj 14 dni pred začetkom pouka.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je na Twitterju delil poziv vsem šolarjem, ki trenutno dopustujejo ali se udeležujejo množičnih prireditev v tujini. Spodbuja jih, naj se vrnejo vsaj 14 dni pred pričetkom pouka in v danem času upoštevajo higienska priporočila ter opazujejo svoje zdravstveno stanje.
Šolarje, ki trenutno dopustujejo ali se udeležujejo množičnih prireditev v tujini, spodbujamo, da se vrnejo vsaj 14 dni pred pričetkom pouka in v danem času upoštevajo higienska priporočila ter opazujejo svoje zdravstveno stanje.
— NIJZ (@NIJZ_pr) July 21, 2021
Predsednik vlade Janez Janša ob tem opozarja, da je glede na aktualne podatke trenutno število cepljenih prenizko za uspešno zaustavljanje četrtega vala. "Odgovorni in zaposleni v zdravstvu so pred zahtevno nalogo," je dodal.
Število cepljenih včeraj prenizko za uspešno zaustavljanje 4. vala. Odgovorni in zaposleni v zdravstvu so pred zahtevno nalogo. @MinZdravje @NIJZ_pr pic.twitter.com/08SCqkMzXt
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 21, 2021
Ali na ministrstvu v primeru povečanega števila okužb razmišljajo o zaprtju šol?
"Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z NIJZ, CPI ter ravnatelji osnovnih in srednjih šol na podlagi dosedanjih pristopov k izobraževanju v razmerah epidemije, pripravlja prenovljeno publikacijo z obrazložitvijo modelov organizacije izobraževalnega procesa, vezano na epidemiološko stanje v državi," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
V avgustu bo torej znano, kakšni bodo potrebni ukrepi. Na ministrstvu pojasnjujejo, da načeloma pristopi ne bodo bistveno drugačni kot v preteklem obdobju.
Ministrica Simona Kustec si želi, da bo jeseni izobraževanje otrok in mladih potekalo v šolah in na fakultetah, za kar – kot pravijo na ministrstvu – si z upoštevanjem vseh ukrepov tudi prizadevajo. Letos so na voljo dodatna varovala, ki jih prejšnjo jesen ni bilo, in sicer testiranje, samotestiranje in predvsem cepljenje.
Ministrica Simona Kustec in zaposleni na ministrstvu naprošajo, da se ljudje cepijo in tudi tako pomagajo, da se bo pouk jeseni lahko odvijal v prostorih šol, predšolska vzgoja otrok pa v vrtcih.
Koliko uslužbencev v šolstvu je cepljenih?
Na ministrstvu pojasnjujejo, da aktualnih podatkov o številu cepljenih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju nimajo, saj je cepljenje na voljo vsem državljanom in državljankam v cepilnih centrih. Vse pa naprošajo, naj se cepijo in tudi tako pomagajo, da se bo pouk jeseni lahko odvijal v prostorih šol, predšolska vzgoja pa v vrtcih.
Na ministrstvu, kot pojasnjujejo, aktivno sodelujejo pri promociji cepljenja. "Ob koncu šolskega leta smo vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom posredovali posebno okrožnico z nagovorom in povabilom ministra za zdravje Janeza Poklukarja k cepljenju. Na pomen cepljenja je v videoposlanici ob zaključku šolskega leta opozorila tudi ministrica prof. dr. Kustec, poslanico smo posredovali vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom in medijem ter jo objavili na spletni strani ministrstva in vseh naših družbenih kanalih. Promocija cepljenja se izvaja tudi prek Urada RS za mladino, organa v sestavi MIZŠ, kjer se mlade nagovarja prek aktivnosti mladinskih organizacij in mladinskih centrov," še dodajajo.
Štrukelj: Glede na novo uredbo testiranje za šolnike neobvezno
V sindikatu šolnikov po preučitvi nove uredbe glede testiranja na koronavirus ocenjujejo, da obvezno tedensko testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ne bo več v veljavi. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je ob tem še izrazil pričakovanje, da bo ob morebitnem ponovnem obveznem testiranju država slednje morala tudi plačati.Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom, ki jo je v torek predstavil minister za zdravje Janez Poklukar, bo v veljavo vstopila 23. avgusta. Ta med drugim določa, da za večino ne bo več brezplačnega testiranja s hitrimi testi, cena testiranja, ki jo bodo izvajalci zaračunali potrošnikom, pa ne bo smela presegati 12 evrov.
Kot je v današnji izjavi za medije dejal glavni tajnik Štrukelj, pa so na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) skupaj s pravno službo po natančni preučitvi uredbe ugotovili, da slednja odpira več vprašanj kot daje jasnih odgovorov, "kar sicer ni neobičajno za urejanje vprašanj, ki naj bi nevtralizirali epidemijo v naši državi".
Je pa dodal, da je ena stvar povsem jasna, in sicer, da od uveljavitve naprej obvezno tedensko testiranje za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ne bo več v veljavi. Kot je še poudaril, slednje velja tudi za vrtce, ki sicer za razliko od šol med počitnicami normalno funkcionirajo. STA
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob novem naraščanju števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji, ki po opozorilih pristojnih pomeni začetek četrtega vala epidemije, poudarja pomen odgovornega ravnanja posameznikov in cepljenja. Opozarja na visok izpad ob morebitnem novem zaprtju dejavnosti.
Pomembna razlika v primerjavi s prejšnjimi naraščanji števila okužb je, da smo tokrat "oboroženi" z cepivom, je danes na srečanju z novinarji v Ljubljani dejal eden od izvršnih direktorjev GZS Mitja Gorenšček. V zbornici spodbujajo prebivalstvo in gospodarstvo k cepljenju, saj bi s tem najbolj učinkovito omejili širjenje virusa in preprečili vpliv na delovanje posameznih dejavnosti.
Izpostavil je izračune zbornice, predstavljene pred dvema tednoma, da bi ponovno zaprtje gospodarstva v zadnjih treh mesecih leta pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov podjetij, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Državo bi podpora prizadetemu gospodarstvu in javnemu sektorju stala okoli 800 milijonov evrov oz. 400 evrov na prebivalca.
STA
66