Nestrpnostni grafiti: storilcu grozi do pet let zapora

Ob nedavni oskrunitvi ljubljanskega lokala Cafe Open in hiše pravosodnega ministra Aleša Zalarja z grafiti žaljive vsebine nas je zanimalo, kako policija in zakonodaja obravnavata tovrstna dejanja in kakšne so možnosti, da bi storilca oziroma storilce izsledili.

Nekaj deset evrov škode je neznatna družbena nevarnost Tovrstna dejanja so lahko kazniva dejanja ali prekrški, kar je odvisno od povzročene škode in vsebine. "Če je škoda v obsegu neznatne družbene nevarnosti, to je nekaj deset evrov, gre za prekršek, če pa je škoda večja, gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari," je pojasnil Dvoršek.

Žaljive vsebine so kaznivo dejanje Ločnica med kaznivim dejanjem in prekrškom je zelo jasna tudi pri vsebinskem merilu: "Če piše nekaj nevtralnega, kar ni žaljivo in ni uperjeno proti drugače mislečim, politiki ali podobno, je to prekršek. Žaljive vsebine so kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, lahko gre za žalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev."

Policija bo ob prijavi takega dogodka odločala, ali ga bo obravnavala kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, oškodovanec pa se na to lahko pritoži. "Nekatera od teh kaznivih dejanj so pregonljiva po uradni dolžnosti, nekatera pa z zasebno tožbo," je še pojasnil Dvoršek.

Policiji lahko največ pomagajo priče Kako se policija loti osvetljevanja takega dogodka? "Policija bo v vsakem primeru najprej spraševala, ali je kdo kaj opazil, morda kakšno sumljivo osebo. Poizvedovala bo po sosednjih blokih in lokalih," razlaga Dvoršek. "Če gre za sum kaznivega dejanja, ima policija možnost tudi pogledati kamere na javnih mestih in odstraniti del napisov ter proučiti kemično sestavo barv in sprejev, kar jim lahko koristi pri preiskavi stanovanja ali avtomobila osumljenca, če bi tam našli ustrezno embalažo. Drugih sledi skoraj ni; ker se to največkrat dogaja na pločnikih oziroma ulici, sledi stopal ni, zato je tovrstno preiskovanje pravzaprav zapleteno."

Materialni dokazi v teh primerih malo pomagajo Že odsotnost in omejena uporabnost obstoječih materialnih dokazov namigujeta, da izsledovanje krivca oziroma krivcev nikakor ni samoumevno. "Če je storilca kdo slučajno videl na ulici ali skozi okno in si je priča zapomnila osebni opis ali avtomobil ali če se je storilec slučajno hvalil s svojim dejanjem in priča to lahko to potrdi, ga bo mogoče izslediti, sicer pa je dokazovanje z materialnimi dokazi skoraj nemogoče," opozarja Dvoršek in dodaja, da je zato verjetnost, da bo krivec odgovarjal pred zakonom, vsekakor manjša od 50 odstotkov.

Kazenski zakonik ostro nad nestrpnost Če pa bo storilec vendarle stopil pred sodišče in mu bo dokazana krivda za kaznivo dejanje zoper javni red in mir z vzbujanjem narodnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ga lahko doleti zaporna kazen do dveh let. Kadar je tovrstno dejanje storjeno s prisilo, drznim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo narodnostnih, etničnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari ali oskrunitvijo spomenika, lahko izrečena zaporna kazen doseže tudi do pet let.