Torek, 31. 3. 2020, 22.04
4 leta
Neobvladovanje situacije v domovih bi zapolnilo zdravsteni sistem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
5
Vse, ki to lahko storijo, je pozval, da svojce iz domov vzamejo v domačo oskrbo. Domovi so namreč polni, če pa bi nekoliko sprostili kapacitete, bi lahko bolj učinkovito zajezili epidemijo znotraj ustanov, tudi z vzpostavitvijo izolacijskih prostorov, je pojasnil Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik.
Ukrepanje in zajezitev epidemij v domovih za ostarele je nujno za celotno populacijo, saj bi lahko domovi z najbolj ogroženo populacijo v primeru neukrepanja zapolnili zdravstveni sistem in naše bolnišnice, kar bi vodilo v še več nepotrebnih žrtev, je na današnji novinarski konferenci vlade pojasnil direktor Klinike Golnik Aleš Rozman. Dotaknil se je tudi situacije na Golniku, smiselnosti testiranja, trenutnega načina zdravljenja in rizičnih skupin ljudi. Napovedal je, da lahko ob dobri disciplini čez vrh epidemije sežemo že sredi aprila, če pa ne bomo striktni pri upoštevanju ukrepov, se lahko epidemija zavleče v mesece.
V domovih ostarelih se pojavlja podoben problem, kot smo ga pred tedni spremljali na križarki, ki je bila parkirana ob japonski obali, je trenutno situacijo orisal direktor Klinike Golnik Aleš Rozman.
"To so institucije, kjer so številni ljudje, relativno malo prostora, veliko se družijo in nekateri so odvisni od nege, tako da se okužba z veliko lahkoto prenaša. Prav v teh domovih je tudi populacija, ki je najbolj občutljiva za posledice te okužbe. V tej populaciji, kjer so številne pridružene bolezni, napredovana starost, je tudi smrtnost največja," je razmere opisal Rozman.
Kot pravi, se najbolj bojijo, da bi mikroepidemije oziroma manjše epidemije, kot jih je imenoval, po okoli 115 slovenskih domovih za ostarele povsem zapolnile naš zdravstveni sistem – bolnišnice, kar bi vodilo do še več nepotrebnih žrtev in velike obolevnosti
.
Oblikovali posebne skupine strokovnjakov za intervencije v domovih z okužbami
V ta namen so se skušali na lokalni in republiški ravni povezati. Namen tega je, da bi strokovnjaki iz lokalnih bolnišnic, kjer imajo nekoliko več izkušenj z obvladovanjem okužb, kot v samih domovih, stopili tja in s pomočjo primarnega zdravstva skušali probleme reševati na samem mestu, torej kjer nastajajo.
"V ta namen smo pretekli konec tedna s strani ministrstva že dobili pooblastila, da so take intervencije mogoče, tako da smo v preteklih dneh že oblikovali skupine, sestavljene iz strokovnjakov iz bolnišnic, predvsem pa tudi iz primarnega zdravstva, ki so do sedaj že hodili v te domove. Povezujemo se tudi z vodstvom domov. Predvsem je glavna prioriteta, da najprej stopimo v domove, kjer je okužba s koronavirusom že prisotna in tam skušamo zajeziti in čim bolj zmanjšati število na novo okuženih, proučiti pot prenosa, to, kako sam virus pride v dom, kako se po njem širi, da bi smiselno vplivali na te poti prenosa in z izkušnjami preprečiti okužbe tudi v tistih domovih, kjer jih še ni - na srečo je takšnih večina," je to, kako skušajo delovati v domovih, pojasnil Rozman.
"To so institucije, kjer so številni ljudje, relativno malo prostora, veliko se družijo in nekateri so odvisni od nege, tako da se okužba z veliko lahkoto prenaša," je povedal Rozman.
Vse, ki to lahko storijo, poziva, naj svojce sprejmejo v domačo oskrbo
Kot je dejal, morda to marsikomu ne izgleda tako pomembna prioriteta, a je realnost drugačna. "Tukaj je trenutno tisto bojišče, kjer se bije bitka s koronavirusom v Sloveniji. Od tega je tudi odvisno, kako bo epidemija potekala, kdaj bomo znova lahko zagnali nazaj naše gospodarstvo in sem trenutno usmerjamo veliko napora, da bi v teh točkah skušali epidemije obvladati," je pojasnil Rozman.
Vse, ki to lahko storijo, je pozval, da svojce iz domov vzamejo v domačo oskrbo. Domovi so namreč polni, če pa bi nekoliko sprostili kapacitete, bi lahko bolj učinkovito zajezili epidemijo znotraj ustanov, tudi z vzpostavitvijo izolacijskih prostorov, je pojasnil.
Pri koronavirusu so nekoliko bolj občutljivi tudi ljudje s prekomerno težo
Na osnovi poteka epidemije in na osnovi tega, kdo so žrtve in na osnovi izkušenj z bolniki v bolnici še vedno lahko rečem, da so za težek potek bolezni bolj ogroženi ljudje, ki so starejši, ki imajo spremljajoče bolezni – na prvem mestu so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, pritisk, kronične pljučne bolezni, karcinom, vsi bolniki, ki so na terapiji, ki zavira njihovo imunost in tudi populacija, ki ima prekomerno telesno težo, je nekoliko bolj občutljiva za posledice te okužbe.
Na Koronavirus so se na Golniku začeli pripravljati že pred več kot mesecem dni
Na Golniku so se za samo okužbo začeli pripravljati že pred več kot mesecem dni, ko so poslušali poročila s Kitajske in ko je sama okužba prišla v severno Italijo, tako da je bolnica pripravljena, je zatrdil Rozman.
Ukrepi pri njih potekajo stopenjsko, kar pomeni, da glede na to, koliko imajo bolnikov, preidejo na naslednjo stopnjo ukrepanja, tako da niso ves čas v pričakovanju velikega navala pacientov.
Hkrati ob tem, ko skrbijo za bolnike s covid-19, skrbijo tudi za bolnike, pri katerih bi odlaganje zdravniške oskrbe pomenilo posledice – tu gre za diagnostiko kroničnih bolezni, predvsem pljučnega raka, kjer bi lahko bilo čakanje na diagnozo usodno.
Na Golniku trenutno 13 bolnikov z okužbo koronavirusa.
Na Golniku trenutno 13 bolnikov na navadnem in dva na intenzivnem oddelku
Trenutno se v njihovi bolnišnici zdravi 13 bolnikov na navadnem oddelku, dva na intenzivnem, obema se stanje izboljšuje, danes so enega od teh bolnikov že odklopili z respiratorja.
Kapacitet imajo še dovolj, pravi Rozman. Predvsem na navadnem oddelku so pripravili veliko večje število postelj, nekje do 65, v primeru severnoitalijanskega scenarija pa bi te kapacitete lahko še dodatno povečali, prav tako tudi na intenzivnem oddelku.
"Edina stvar, ki nas skrbi na dolgi rok, ko pričakujemo vrh te epidemije, je morda pomanjkanje ventilatorjev. Z nekaj dodatnimi ventilatorji oziroma respiratorji bi lahko bili še nekoliko bolj pripravljeni, sicer pa trenutno moram reči, da vse poteka kot namazano. Ob tej priložnosti bi se za to iskreno zahvalil tudi osebju, zaradi katerega sem prav ganjen, ko hodim po bolnici in opazujem, kako ljudje marljivo in vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti," je dejal Rozman.
Testirati je smiselno usmerjeno in tam, kjer lahko s testom spremenimo potek epidemije
Smo eden najbolj testiranih narodov, je dejal Rozman. "Pri nas imamo določeno kapaciteto in jo tudi uporabljamo za to, da testiramo približno pol odstotka prebivalstva na dan. A tu je smiselno testirati usmerjeno, torej testirati tam, kjer bomo lahko s testom spremenili sam potek epidemije. Smiselno je testirati ljudi, ki imajo že začetne simptome bolezni, ker pri teh ljudeh je test senzitiven in nam lahko potrdi, da so resnično okuženi," je pojasnil Rozman.
Če bi presejalno testirali populacijo, bi lahko bilo testiranj veliko več od dnevne kapacitete našega laboratorija, s tem pa bi bil izplen bistveno slabši in ukrepov ne bi mogli voditi, meni Rozman.
"Menim, da je testiranje dokaj učinkovito postavljeno. Predvsem je smiselno testirati tiste rizične skupine prebivalstva, kjer bi lahko neprepoznana okužba pomenila veliko škodo. To so predvsem zdravstveni delavci," pravi Rozman.
"Predvsem je smiselno testirati tiste rizične skupine prebivalstva, kjer bi lahko neprepoznana okužba pomenila veliko škodo. To so predvsem zdravstveni delavci," pravi Rozman.
Dnevna kapaciteta je 2000 brisov za testiranje na dan
Po njegovih besedah na Golniku budno pazijo, da zdravstveni delavec ne pride bolan v službo oziroma da ne dela bolan na oddelku. Vsako jutro si ljudje pomerijo telesno temperaturo, izpolnijo kratek vprašalnik, prav tako drug drugega spremljajo in opazujejo, da nima kakšnih simptomov bolezni in ob prvih znakih osebi vzamejo bris.
"Velika katastrofa bi bila, da bi v bolnišnici, kjer so že bolani ljudje, zdravstveni delavec raznašal okužbo. Povsem drugače pa je, če nekdo ni udeležen v ključnih procesih oziroma celo dela od doma ali čaka doma, tam mogoče v prvem trenutku testiranje niti ni tako smiselno, če je oseba že v neki samokaranteni. Jasno pa je treba, če se bolezenski simptomi poslabšajo, ugotoviti, za kaj gre. A da bi presejalno testirali neke populacije, pa si noben narod tega trenutno ne more privoščiti. Naša dnevna kapaciteta je nekje do 2000 brisov in te moramo zelo skrbno porabiti," je povedal Rozman.
Vlada je na današnji dopisni seji Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo iz proračunske rezerve zagotovila dva milijona evrov. Namenjeni so za dobavo in plačilo reagentov in drugih pripomočkov, potrebnih za laboratorijsko diagnostiko pri testiranju oziroma ugotavljanju okužb z novim koronavirusom.
Inštitut bo o namenski porabi sredstev do 15. junija poročal ministrstvu za zdravje, še piše v sporočilu po seji vlade.
V Sloveniji je bilo doslej opravljenih 22.474 testiranj na novi koronavirus, okuženih je več kot 800 ljudi, 15 jih je umrlo. (STA)
"Smiselno je testirati tiste, ki že pokažejo prve znake okužbe," je dejal Rozman.
Tudi testiranje vseh stanovalcev v domovih za ostarele ni smiselno
"V domovih za starostnike je veliko število oskrbovancev. Že samo, če bi testirali vse gorenjske domove, bi bila ta kapaciteta za več kot en dan zapolnjena, kje je šele ostala Slovenija," pojasnjuje Rozman.
Izpostavil je tudi, da to, če je nekdo v nekem trenutku negativen, ne garantira, da ne bo zvečer ali naslednji dan pozitiven. Ob tem se Rozman sprašuje, kako pogosto bi testirali ljudi in kako bi izbirali posameznike, ki bi jih testirali.
"Smiselno je testirati tiste, ki že pokažejo prve znake okužbe, ker tam nam test lahko res pove, da je pozitiven, da nima neke druge virusne okužbe, ki ne zahteva tako striktne izolacije. Moramo vedeti, da je v tem trenutku več prehladnih virusov še vedno na terenu – gripa je nekako izzvenela, imamo pa še vedno prehladne viruse, RSV in podobno in tu je pomembno, da si razčistimo, ali je bolnik res okužen s koronavirusom ali z nečem, kar ne zahteva tako ostrih ukrepov," je pojasnil.
Zdravljenje, ki se trenutno uporablja, je poskusno, saj kakovostnih študij ni
Vse zdravljenje, ki se trenutno uporablja, je poskusno. "Kvalitetnih dvojno slepih in randomiziranih študij na tem področju nimamo. Najbolj obetavna je po našem mnenju kombinacija hidroxsiklorokina in azitromicina. Imamo dve publikaciji iz Francije, ki kažeta, da kombinacija tega zdravila ni posebno toksična, se pravi da ljudje nimajo stranskih učinkov, dokaj dobro pa zmanjša čas, ko se virus izloča, to pomeni čas, ko so ti ljudje okuženi in posledično lahko tudi izboljša sam potek bolezni oziroma bolezen skrajša. Ta način zdravljenja smo v naši bolnici tudi uvedli, kakšen pa bo resničen rezultat tega zdravljenja, za to pa potrebujemo medicinsko več podatkov in bolj nadzorovane študije, ki pa se je v tem trenutku, ko nas je epidemija presenetila, ne more čez noč narediti," je pojasnil Rozman.
"Kdaj pričakujemo vrh epidemije, bi najraje vprašal prebivalstvo. Kako vestno bo pri izpolnjevanju in uresničevanju teh ukrepov," pravi Rozman.
"Kdaj pričakujemo vrh epidemije, bi najraje vprašal prebivalstvo"
Kot pravi Rozman, o tem, kako bo potekala epidemija, pozna številne projekcije. Nekatere so pesimistične, nekatere so optimistične, resnica je verjetno nekje vmes, je dejal.
"Kdaj pričakujemo vrh epidemije, bi najraje vprašal prebivalstvo. Kako vestno bo pri izpolnjevanju in uresničevanju teh ukrepov? Če bo disciplina dobra, če bomo to striktno upoštevali, se utegnemo preko vrha teh okužb povzpeti že v sredini tega meseca. Če nas bo pomladno vreme premamilo, če se bomo znova družili, če ne bomo upoštevali teh ukrepov, če ne bomo striktni pri razkuževanju, pri samokaranteni in podobno, potem se bo to lahko vleklo tudi v mesece, v veliko število obolelih in v še večjo gospodarsko škodo," je dejal Rozman.
"Cilj je, da se vsi tega striktno držimo, da gremo relativno hitro v mesecu ali dveh preko najhujšega, da lahko potem znova vzpostavimo družbo v nekaterih novih pogojih, ki bodo po tej epidemiji verjetno vladali in znova zaženemo proizvodnjo in gospodarstvo. To je tisto, česar si vsi želimo poleg tega, da bi rešili čim več življenj bolnikov," je zaključil.
5