evropske volitve
Petek, 2. 2. 2024, 14.01
10 mesecev, 3 tedne
Namen dezinformacij: vzbuditi nelagodna čustva in povečati strah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
V Sloveniji so dezinformacije po njegovem mnenju del političnega okolja in so tesno vpete v strategije strank," je na okrogli mizi dejal Igor Vobič, profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede.
Novinarji imajo v boju proti dezinformacijam v procesu pred volitvami, tudi bližajočimi evropskimi, pomembno vlogo, a je njihovo delo zelo zahtevno, so poudarjali udeleženci današnje okrogle mize Evropske volitve in dezinformacije – kaj lahko storimo mediji? Ob tem so se strinjali, da je boj proti dezinformacijam nujno nadaljevati.
"V kontekstu prihajajočih evropskih volitev opažamo zagon večjih dezinformacijskih kampanj, ki se osredotočajo na najpomembnejše politike EU," je na okrogli mizi v Ljubljani, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije (Pek) v Sloveniji, dejala vodja predstavništva Jerneja Jug Jerše. Pri tem je omenila zeleni dogovor, pomoč Ukrajini ter skupno politiko priseljevanja. Cilj širjenja dezinformacij je po njenih besedah zasejati seme dvoma v vse ter spodkopati zaupanje v medije, institucije in demokracijo.
V zadnjih letih vse več medijev preverja trditve, v Evropi pa je vse več ekip za preverjanje dejstev. Vodja skupine za preverjanje dejstev na nemški tiskovni agenciji dpa Stefan Voss je prek videopovezave dejal, da je to dober znak, a da potrebujemo še več takih ekip.
Dodal je še, da v zvezi s pojavom umetne inteligence opaža fatalizem v družbi in medijih, saj je težko prepoznati, kdaj gre za novico, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, in kdaj ne. Meni, da to ni potrebno in da bitka še ni izgubljena, da pa se morajo novinarji naučiti razločevanja med takšnimi novicami.
Odgovorna urednica portala Oštro Anuška Delić se s tem ni strinjala. "Preverjanje dejstev naj bi bilo delo novinarjev," je poudarila. "S tem, ko to delajo posebne ekipe, smo bitko že izgubili," je dodala.
Glede problematike dezinformiranja ob prihajajočih volitvah meni, da bo obseg tega vsaj tolikšen kot do zdaj. "To niso bombe, ki ubijajo ljudi, ampak zastrupljajo misli. Cilj dezinformiranja je demontaža demokracije," je dejala.
Urednica rubrik Inšpektor, Fokus in Dejstva na POP TV Alenka Marovt bo s svojo ekipo tokrat preverjala dejstva že v sedmi volilni kampanji. Poudarila je, da so ob spremljanju soočenj z leti ugotovili, da so se kandidati začeli zavedati preverjanja dejstev in zato pogosto dajejo nenatančne in zelo posplošene izjave brez konkretnih številk. S to težavo se je spopadla tudi ekipa TV Slovenija na projektu Detektor leta 2019, je povedala novinarka TV Slovenija Maša Tomažin Hladen. "Velikokrat smo bili v srednjem polju, da je držal del izjave," je dejala.
Mediji in novinarstvo so v procesu pred volitvami pomembni ter imajo zahtevno vlogo, a ne morejo reševati vseh problemov, je dejal profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede UL Igor Vobič. V Sloveniji so dezinformacije po njegovem mnenju del političnega okolja in so tesno vpete v strategije strank. Pri tem je izpostavil največjo opozicijsko stranko SDS, ki se, kot je dejal, z dezinformacijami loteva novinarstva in ga simbolno uničuje.
"Naš arhiv, ki obsega več kot 500 'razkrinkov', dokazuje, da dezinformacije niso zgolj orodje desnice, ampak tudi levice, čeprav je težišče na desnici," je dejala Delićeva. Napore tistih, ki preverjajo dejstva, pa je označila za sizifovo delo, saj dezinformacije čez čas spet zakrožijo.
Dotaknili so se tudi obremenjenosti novinarjev z uravnoteženostjo in da bi morali novinarji ob očitnih neresnicah sogovornike pozvati k popravku. "Težava je v odnosu do resnice, resnica je rezultat kolektivnega procesa. Problematični so samoumevni vzorci poročanja, ki temeljijo na poročanju, ki se sprevrača v športno tekmo, kdo je zmagal in kdo ni," je dejal Vobič.
Udeleženci okrogle mize so večkrat poudarili, da je cilj dezinformacij vzbuditi nelagodna čustva, povečati strah v družbi. Kot primer so izpostavili netočne trditve o nasilju priseljencev v Ljubljani. Kot je dejala Marovtova, je njena ekipa ugotovila, da je zaradi teh lažnih novic in dezinformacij klima v Sloveniji ter prestolnici slabša, prodaja solzivca pa je močno porasla.
Med kampanjo pred evropskimi volitvami Marovtova pričakuje, da bodo med glavnimi temami dezinformacij stroški zelenega prehoda, pesticidi, avtomobili z motorji na notranje zgorevanje, hrana, migracije ter, kot običajno, bruseljske plače in kaj imamo od Bruslja.
Namestnica uradnega govorca Evropskega parlamenta Delphine Colard je v videoposnetku, ki so ga predvajali na srečanju, poudarila, da Evropski parlament v boju proti dezinformacijam aktivno sodeluje tudi s sprejemanjem ustrezne zakonodaje.
