Največji spomenik vsem žrtvam vojne

V Sloveniji je spomenikov sprave, ki so posvečeni žrtvam iz obeh taborov, zelo malo. Na pobočju Čavna na Vipavskem je tovrsten spomenik največji in najstarejši, saj so ga domačini začeli graditi že leto po vojni. Gre za spomin na vse slovenske žrtve druge svetovne vojne, ne glede na barvo uniforme, za vojake in civiliste.

Angel Slovenije Spravni projekt je svoj zadnji kamenček dobil v nedeljo, 25. maja 2014. Koprski generalni vikar Jožef Koren je namreč blagoslovil prenovljeno cerkev, ki so ji nedavno dodali kamniti zvonik na preslico. Zvonova sta dobila imena Angel Slovenije in Apostol narodov, s čimer hočejo poudariti pomen krščanstva med Slovenci in miru med evropskimi narodi. Zvonova poganja elektrika, ki jo pridobivajo s sončnim kolektorjem.

Kraj je sicer še veliko starejšega datuma. Na školju, skalnatem izrastku pod priljubljenim planinskim vrhom Kucelj v župniji Kamnje, je prvo naselje nastalo že v bronasti dobi pred 3500 leti. Pravo mestece pa je nastalo pred 1500 leti, ko so se tja v času propadanja rimskega cesarstva zatekli latinsko govoreči prebivalci iz Vipavske doline. Na školju so zgradili utrjeno naselbino, dolgo 450 in široko 105 metrov. Danes na tiste čase spominjajo legende o zlatih stopnicah, pa tudi cisterna, ki je bila hkrati obrambni stolp in je danes ena od najvišjih ohranjenih rimskih zgradb v državi. Prebivalci so tam – ena teorija govori, da se je prav to mestece imenovalo Ortaona – živeli še leta po prihodu Slovanov.

Obnova v zahvalo za konec vojne in okupacije Ko se je naselje izpraznilo, ljudje pa verjetno pomešali s Slovani iz bližnjih vasi, je školj postal izletniška točka. Leta 1570 pa dokument omenja, da je tam stala cerkev. Tudi ta se je pozneje porušila, na njenih temeljih pa je pred 68 leti nastala nova, ki so jo v enem mesecu zgradili zavedni Primorci iz vasi Kamnje, Potoče, Vrtovin, Skrilje, Gojače, Črniče in Podgora. Pomagali so jim tudi otroci – v hrib so staršem pomagali nositi hrano in vodo. Navdušenost je izvirala iz zahvale za konec vojne in konec tuje okupacije, saj je bila Primorska po letu 1918 in dolgem obdobju fašizma slednjič bila spet združena z matico.

Konec gradnje Predlani je k obnovi dotrajane cerkve povabil kamenjski župnik Rafko Klemenčič: "Dozorel je čas, da spet obnovimo in polepšamo Sv. Pavla, pradavno shajališče naših prednikov, na katerem je stala cerkev, posvečena apostolu narodov, že v prvem tisočletju krščanstva. K njej so prihajali romarji in popotniki iz obsežne kamenjske prafare, pa tudi od drugod. Školj pa je bil primeren kraj darovanja in premišljevanj že veliko pred krščanstvom."

Domačini so spet zavihali rokave. Obnovili so streho, okolico in zgradili zvonik. Ob sklepu obnovitvenih del je izšla tudi knjiga urednika in teologa iz Kamenj Pavla Petra Bratine z naslovom Pod to goro Čavensko, ki v enajstih pripovedih slika najbolj zanimiva obdobja burne zgodovine doline pod Čavnom.