Na soočenju TVS predstavniki parlamentarnih strank ocenili minuli mandat

V oceni iztekajočega se mandata so morali predstavniki opozicije povedati, kaj je po njihovem mnenju vlada v tem mandatu naredila dobro, predstavniki koalicije pa, katere so tiste stvari, ki jim jih ni uspelo narediti. Predsednik SD Borut Pahor je med dobre poteze vlade uvrstil uspešno vodenje EU, kakovosten vstop v schengensko območje in spoznanje, da je za reforme potreben širši konsenz.

Kresal: Dobra poteza vlade je zmanjšanje nezaposlenosti Predsednica LDS Katarina Kresal kot dobro potezo vlade vidi to, da je zmanjšala nezaposlenost ter "nekaj malega naredila pri povečanju rodnosti". "Gospodarska rast pa se ji je bolj zgodila, kot da jo je sama naredila," je dejala.

Peče je pohvalil višje kazni za pedofile

Predsednik Zares Gregor Golobič je kot dober ukrep vlade ocenil protikadilski zakon in ukrep, s katerim je ta olajšala prehajanje kmetij s staršev na otroke, predsednik Lipe Sašo Peče pa je naštel višje kazni za pedofile, ukinitev obveznega članstva v gospodarski zbornici, boljšo zaščito živali in pa to, da je bil zamenjan minister za delo Janez Drobnič. Pri tem se je Peče tudi zapletel v krajšo polemiko z voditeljico oddaje. Ta ga je namreč opomnila, da je Lipa v parlamentu obstruirala glasovanje o kazenskem zakoniku, ki je določal povišane kazni za pedofile, Peče pa je to zanikal.

Jelinčič je pohvalil začetek ukrepanja proti tajkunom Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa me dobrimi potezami vlade vidi to, da ima vsak drugi otrok in vsi nadaljnji otroci brezplačen vrtec, uvedbo brezplačnega toplega obroka za dijake in začetek ukrepanja proti t.i. tajkunom.

Zver, Šrot in Erjavec obžalujejo nesprejetje pokrajinske zakonodaje

Med zadevami, ki jo vladi ni uspelo uresničiti, je podpredsednik SDS Milan Zver navedel, da vladi ni uspelo sprejeti pokrajinske zakonodaje. Prav tako pa je obžaloval, da jim ni uspelo ohraniti partnerstva za razvoj. Padec pokrajinske zakonodaje je kot neuspeh navedel tudi predsednik SLS Bojan Šrot, enako pa je menil tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. Predsednik NSi Andrej Bajuk kot slabšo stran mandata vidi tudi to, da niso prej začeli z bojem proti gradbenim lobijem.

Šrot: Slovenski nacionalni interes je ohranitev Piranskega zaliva V oddaji so predstavniki parlamentarni strank odgovarjali tudi na vprašanje, kaj vidijo kot slovenski nacionalni interes. Za Milana Zvera so slovenski nacionalni interes razvoj družbe in blaginja za vse, narodna identiteta ter dobra gospodarska klima. Bajuk kot slovenski nacionalni interes vidi obstoj države in slovenskega naroda, Šrot ohranitev Piranskega zaliva, Erjavec pa to, da je Slovenija pravna država.

Golobič: Nacionalni interes je, da mladi dobijo službo

Za Pahorja je nacionalni interes to, da se v blaginji in varnosti približamo vrhu razvitega sveta, za Golobiča to, da mladi dobijo službo, za Kresalova pa konkurenčno gospodarstvo. Da so nacionalni interes obramba lastne države, identiteta in to, da večinski gospodarski subjekti ostanejo v državni lasti, meni Jelinčič, Peče pa kot slovenski nacionalni interes vidi zamenjavo Janeza Janše.

Zver: Slovenija je dosegla visoko gospodarsko rast

Sodelujoči so govorili tudi o gospodarstvu. Milan Zver je poudaril, da je po podatkih Eurostata v Sloveniji 4,2 odstotka brezposelnih. Prav tako je pojasnil, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla visoko gospodarsko rast. "Javni dolg Slovenije je med najmanjšimi med državami EU," je še dejal Zver in dodal, da je imela Slovenija prvič proračunski presežek. Opozoril je, da je visoka cena nafte in hrane na svetovnih trgih povzročila inflacijske pritiske v Sloveniji.

Pahor: Gospodarska rast bo visoka tudi v prihodnje Predsednik SD Borut Pahor je prepričan, da "ni treba nič podirati, kar je dobro". Obenem pa je dodal, da so potrebne spremembe. Po njegovih besedah je Slovenija dosegla le majhen proračunski presežek. Prepričan je, da lahko v naslednjih letih pričakujemo enako visoko gospodarsko rast kot leta 2004. Zavzel se je tudi za širši dialog med konkurenčnostjo in solidarnostjo.

Bajuk: Takšne stabilnosti še nismo imeli

Andrej Bajuk je ocenil, da je "slovensko gospodarstvo na zdravih temeljih, so pa pred nami veliki izzivi". Ob tem je poudaril, da Slovenija izvozi kar 70 odstotkov tistega, kar ustvarimo. Dodal je, da slovensko gospodarstvo potrebuje tehnološke spremembe, prav tako se je zavzel za povečanje investicij v zasebnem sektorju. "Ključna vloga države je zastaviti določeno stabilnost in to v Sloveniji imamo," je poudaril predsednik NSi in pojasnil, da takšne stabilnosti "še nismo imeli".

Šrot: Pomembno je tudi, kakšne so plače Predsednik SLS Bojan Šrot je povedal, da je slovensko gospodarstvo že sedaj sposobno vseh izzivov globalizacije. Pri vseh statističnih podatkih ni pomembna "le procentualna rast, ampak kaj dobimo od plač". Po njegovih besedah je v lanskem letu realna kupna moč padla za 3,5 odstotka. Prepričan je tudi, da bi se morala politika čim manj vmešavati v gospodarstvo.

Kresal: Podjetništvo je treba spodbujati z olajšavami

Predsednica LDS Katarina Kresal je dejala, da njo bolj zanima, "ali je takšna rast dovolj ali hočemo več". Po njenih podatkih so imele nekatere države gospodarsko rast, večjo od 10 odstotkov. Po njenih besedah mora Slovenija spodbujati podjetništvo z olajšavami. Izpostavila je tudi participacijo delavcev pri dobičku podjetij.

Golobič: Sedanja vlada nima zasluge niti za inflacijo niti za gospodarsko rast Predsednik Zaresa Gregor Golobič je prepričan, da je Slovenija pred velikimi izzivi. Po njegovem mnenju so pomembni strukturni, ne zgolj statistični podatki. Poudaril je, da sedanja vlada "nima zasluge niti za inflacijo niti za visoko gospodarsko rast". Ob tem je dodal, da je potrebno spodbujati in investirati v razvoj.

Jelinčič: Zadolženost slovenskega gospodarstva je prevelika

Po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča slovensko gospodarstvo potrebuje spremembe, saj je treba uvesti finančno disciplino. Meni tudi, da je zadolženost slovenskega gospodarstva prevelika. Zavzel se je tudi za spremembo socialne zakonodaje, kjer je treba, tako Jelinčič, "vzeti denar lenuhom in ga dati tistim, ki ga res potrebujejo".

Erjavec: Država je dosegla uspehe na račun upokojencev Predsednik DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da je zdravje slovenskega gospodarstva dobro, saj ima Slovenija visoko gospodarsko rast, brezposelnost se znižuje, izvoz pa povečuje. Kot je dodal, pa je problem, da "tega uspeha ne delimo vsi". Po Erjavčevem mnenju je naša država dosegla uspehe na račun upokojencev.

Zver: Država je po zadnjih ujmah naredila dovolj

Udeleženci soočenja so odgovarjali tudi na vprašanje, kaj lahko proti vremenskim ujmam stori država in kaj posamezniki. Podpredsednik SDS Milan Zver je v zvezi z ujmami ocenil, da država ne more vplivati na vremenske pojave, jih pa lahko blaži. Po njegovi oceni je država v zadnjih primerih naredila dovolj, tako za gasilce, ki so priskočili na pomoč prizadetim, kot za same prizadete. Za slednje je poskrbela predvsem s spremembo metodologije dodeljevanja sredstev. Po tej je denar prizadetim najprej nakazan, šele nato pa so dolžni upravičevati njegovo porabo.

Šrot: Več bi morali vlagati v preprečitev škode Predsednik SLS Bojan Šrot je ocenil, da bi morali država in posamezniki denar vlagati v preprečitev škode, ne pa v njeno sanacijo. Na tem področju je bilo po njegovem mnenju v preteklosti narejeno premalo.

Erjavec: Država še vedno ni rešila statusa prostovoljnega gasilca

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da so v ujmah veliko dela opravili predvsem gasilci. Ob tem je spomnil, da država še vedno ni rešila statusa prostovoljnega gasilca. Predsednik NSi Andrej Bajuk pa je dodal, da je to predvsem problem evropske zakonodaje in da se vsi skupaj trudijo, da bi ta problem rešili. Med sistemskimi rešitvami, ki bi jih bilo treba uvesti, pa je poudaril predvsem preventivna zavarovanja. Opozoril je tudi, da je država tistim, ki to želijo storiti, prišla naproti tako, da jim krije polovico premije.

Pahor: Graditi bo treba klimatsko varno gradnjo Po oceni predsednika SD Boruta Pahorja prihaja čas, ko bo treba gradbeno varno gradnjo nadomestiti s klimatsko varno gradnjo. Po njegovo se bo treba pri sistemskemu reševanju vprašanja povezati tudi s sosedami, saj gre, kot je dejal, za pojav, ki prizadene širše območje.

Jelinčič: Posamezniki morajo svoje premoženje zavarovati

Da je treba sprejeti ekološko zakonodajo, pa je ocenil predsednik SNS Zmago Jelinčič. Po njegovem mnenju bi morali tudi bolje nadzirati uporabljene materiale pri gradnjah. "Na drugi strani pa morajo posamezniki zavarovati premoženje pri zavarovalnicah," je dejal.

Peče je za kolektivna zavarovanja Predsednik Lipe Sašo Peče rešitev vidi v zavarovalniških vzpodbudah oziroma kolektivnih zavarovanjih. Te bi morala država po njegovo vzpodbuditi tako, da bi znižala davčne stopnje za tiste, ki izvajajo tovrstna zavarovanja.

Kresalova bi vlagala v protitočne naprave Predsednica LDS Katarina Kresal kot preventivo pred ujmami vidi dopolnitev gradbene zakonodaje, spremembo prostorskih načrtov in vlaganja v protitočne naprave, predsednik Zaresa Gregor Golobič pa vzpodbujanje zavarovanj.

Jelinčič: Napisa proti izbrisanim nisem nalepil jaz

V oddaji so predsedniki vseh parlamentarnih strank odgovarjali tudi na vprašanja, povezana s političnim bontonom. Glede napisa na vratih poslanske skupine SNS, naperjenega proti t.i. izbrisanim, je Jelinčič zanikal, da bi ga na vrata poslanske skupine nalepil on. Po njegovi oceni je sicer bolje, da se takšne stvari dogajajo v parlamentu kot na ulici. "Parlament je namreč prostor, kjer se krešejo mnenja," je dejal.

Peče: Pri opozarjanju Potrate sem le spoštoval poslovnik Na vprašanje, ali mu je danes kaj žal, da je poslanski SD Majdi Potrata dejal, da jo bo nagnal iz govornice, nekdanji podpredsednik DZ Sašo Peče ni odgovoril. Kot je dejal, je poslanko trikrat opozoril, naj preneha s svojimi provokacijami, vendar se ta na opozorila ni zmenila. "Spoštoval sem le poslovnik," je pojasnil.

Zver: V parlamentu so bili tudi hujši primeri kot "Ruparjevi pregledi mednožja"

Glede izjave nekdanjega poslanca Pavla Ruparja, da bi bilo potrebno nekatere poslanke poslati na pregled mednožja, je Zver pojasnil, da je stranka na to ustrezno odreagirala, saj so se skupaj z Ruparjem odločili, da se za nekaj časa ne bo ukvarjal s politiko. So pa po njegovo bili v parlamentu še veliko hujši primeri. Pri tem je navedel primer tedanjega poslanca LDS Jelka Kacina, ki je s časopisom napadel poslanca Iva Hvalico, ali pa ko je poslanec SD Anton Rop premiera Janšo obtožil narodne veleizdaje.

Pahor: Rop ne bi smel razkrivati državnih skrivnosti V zvezi s tem primerom je Borut Pahor na vprašanje novinarke, zakaj stranka od Ropa ni zahtevala, da se premieru opraviči, pojasnil, da si je prizadeval, da bi se stvar čim prej umaknila z dnevnega reda. Sam sicer meni, da Rop tega ne bi smel izreči, sploh pa da ne bi smel razkrivati državnih skrivnosti.

Šrot: Obsojam vsak sovražni govor

V oddaji sta Katarina Kresal in Bojan Šrot tudi prvič povedala, kako vidita dialog med njunima poslancema Josipom Bajcem in Rudolfom Mogetom med sejo preiskovalne komisije, ki je preiskovala nakup oklepnikov. Kresalova je ob tem povedala, da je to, kar se je zgodilo, škoda, Šrot pa, da Bajc po njegovem mnenju ni hotel biti žaljiv. Sicer pa, kot je dejal, "obsoja vsak sovražni govor".

Andrej Bajuk pa je obsodil dejanje nekdanjega ministra za delo in tedanjega člana stranke Janeza Drobniča, ko je ta novinarki odrinil mikrofon.

Predsednik SDS ima obveznosti v Bruslju Soočenja se zaradi delovnih obveznosti v Bruslju ni mogel udeležiti predsednik SDS in premier Janez Janša, je ob začetku soočenja pojasnil podpredsednik SDS Milan Zver.