Minister Klemenčič: Smo država, ki nima odnosa do tajnih podatkov

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je danes predstavil predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki so ga posredovali v javno razpravo. Kot je poudaril Goran Klemenčič, gre za zakon, ki ga je poleg ustave treba spreminjati z vso potrebno skrbnostjo. V javni razpravi bo en mesec, sprejet pa bo po rednem, ne skrajšanem postopku.

Novela C po njegovem mnenju prinaša nekatere pomembne rešitve. Pri kaznivem dejanju grožnje, kjer je moral oškodovanec sam vložiti tožbo, se z novelo vračamo nazaj. Po novem bodo namreč grožnje znova pregonljive na predlog, kar pomeni, da boste prijavili policiji ali tožilstvu, ti pa bodo ukrepali naprej.

Med kazniva dejanja tudi zalezovanje "Med znake kaznivega dejanja se dodaja tudi zalezovanje, ki se v tej družbi dogaja pogosto. Novela omogoča možnost prepovedi uporabe denimo telefona, Twiterja," je povedal Klemenčič.

Širi se tudi kaznivost kaznivih dejanj na področju trgovine z ljudmi, saj je Slovenija podpisnica Istambulske konvencije, ki kriminalizira tudi uporabnike storitev žrtve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Tu ne gre le za spolno izkoriščanje žensk, temveč tudi spravljanje delavcev v suženjsko razmerje.

Da se nam ne zgodi še en Zavašnik Da se nam ne bi zgodil še en Robert Tomas Zavašnik, ki se je z begom uspešno izognil prestajanju petletne zaporne kazni, novela predvideva tudi, da zastaranje ne teče v obdobju, ko se obsojenec izogiba nastopu ali plačilu kazni.

Korupcija nič več na okrajnem, temveč na okrožnem sodišču "Novela predvideva tudi strožje kaznovanje korupcijskih kaznivih dejanj, ki trenutno spadajo pod okrajno pristojnost, po novem pa bi spadala pod pristojnost okrožnih sodišč," pojasnjuje minister. Kazni bi se tako zvišale, saj so zdaj nižje kot za na primer tatvino ali krajo. Poleg zvišanja kazni zapora se dodaja tudi denarna kazen.

Pri davčnih zatajitvah se upošteva vse leto Z novelo zakona bi okrepili tudi pregon davčnih zatajitev. Po dosedanjem zakonu je osumljenec moral z enim kaznivim dejanjem pridobiti veliko premoženjsko korist. Ta je bila omejena pri 50 tisoč evrih.

Torej je bilo pomembno, da nisi v enem primeru utajil več kot 50 tisoč davkov, čeprav si na primer v nekaj mesecih utajil za pol milijona evrov. "Po novem bo pod drobnogledom vse leto," pravi Klemenčič.

Novinarje, ki bodo objavili tajne podatke, se bo preganjalo samo v primeru ogrožanja življenja Ker smo v zadnjem obdobju priča pregonu novinarjev, novela zdaj uvaja pomembno razliko. Če tajne podatke izda nejavna oseba in je to v interesu javnosti, pri tem pa niso ogrožena življenja ljudi, to po novem ne bo več kaznivo dejanje.

"Podoben sistem imajo na Švedskem in deloma na Hrvaškem, vse preostale imajo strožje kaznovanje. Drugače pa je, če tajne podatke izda uradna oseba, ki jih je dolžna varovati. Izvzeti so tako imenovani žvižgači, ko gre za zlorabe javnih pooblastil, ko dejanje ni storjeno iz koristoljubja in ko niso ogrožana življenja," poudarja Klemenčič.

Še več sprememb, ki še niso zrele "Smo država, ki nima odnosa do tajnih podatkov, saj pri izdaji podatkov običajno ne gre za javni interes, temveč interes dela politike, posameznikov," ugotavlja minister. Klemenčič pravi, da imajo v predalu bistveno več sprememb, vendar še niso zrele, da bi šle v zakonodajni postopek.

Na primer glede varstvenega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki po zakonu ne sme trajati dalj kot pet let, v praksi pa se srečujemo s primeri, ko storilec po prihodu iz psihiatrične ustanove znova stori kaznivo dejanje.

Sicer gre za tretjo novelo kazenskega zakonika, ki je bil sprejet leta 2008. Novosti ne bodo vplivale na postopke, ki že potekajo, saj zakon predvideva, da velja tisti, ki je veljal v trenutku kaznivega dejanja. »Razen če je novejši zakon milejši za obdolženca,« poudarja Klemenčič.