Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
3. 9. 2019,
19.53

Osveženo pred

4 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,85

5

Natisni članek

Torek, 3. 9. 2019, 19.53

4 leta, 10 mesecev

Med ekologi in Salonitom Anhovo se je vnel strupen boj #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,85

5

Po dolgoletnem boju s francoskim Lafargom, ki je pred štirimi leti v trboveljski cementarni moral prenehati sežigati odpadke, je ekolog Uroš Macerl v študiji tokrat vzel pod drobnogled onesnaževanje cementarne na drugi strani Slovenije, Salonit Anhovo.

Povsem nejasno ostaja, kdo bo končni zmagovalec vojne med cementarno Salonit Anhovo in zasavskimi ekologi, ki se po skoraj dveh letih boja zdaj samo še zaostruje. Dokončno je zavrelo zaradi tega dokumenta, ki ga je društvo Eko krog na svojih spletnih straneh objavilo julija letos.

Podpisal ga je predsednik društva, naš svetovno priznani ekolog Uroš Macerl, ki od Goldmanove okoljske nagrade iz leta 2017 med ekologi uživa ugled okoljskega Nobelovca.

Cementarna od ekologov zahteva, naj dokument umaknejo iz javnosti

V njem zasavski ekologi na desetih straneh obširno popisujejo okolju škodljive učinke sežiganja odpadkov v cementarni. Po prepričanju Salonita nekorektno in žaljivo, zato cementarna od ekologov zahteva, naj sporni dokument nepreklicno umaknejo iz javnosti.

Zaradi spora s cementarno je društvo Eko krog selilo celo svojo spletno stran. Pritiske naj bi namreč doživljal tudi lastnik strežnika. Macerlovi ekologi se branijo, da so v analizi uporabili samo javno dostopne podatke sežigalnice in državne Agencije za okolje, ki pa naj bi jih cementarna želela prikriti.

Spor z odvetnico cementarne

Pa poglejmo nekaj teh javno dostopnih podatkov. Po okoljskem dovoljenju sme Salonit sežgati 110 tisoč ton odpadkov na leto; med njimi dobrih 15.500 ton nevarnih. Zadnji podatki okoljskega ministrstva so iz leta 2017. Takrat je cementarna proizvedla 50 kilogramov živega srebra, dobri dve toni benzena, pa 12 ton prahu, 45 ton amonijaka, 57 ton organskega ogljika in 1.200 ton dušikovih oksidov. In ob vsem tem zdaj še strupen spor z odvetnico cementarne Nino Zidar Klemenčič.

"Recepti, s katerimi ta gospodarska družba, ta panoga sežiganja odpadkov v cementarnah pritiska na civilno družbo in na okoljske organizacije, so zelo podobni kamorkoli po svetu gremo. In tudi njihov PR je zelo podoben. V tem primeru je to odvetniška družba Zidar Klemenčič. Morda nekoliko bizarno, upoštevajoč dejstvo, da jim je ravno ta stala ob strani v boju z Lafarge cementom," pojasnjuje Macerl.

"Napačno je bilo navajanje emisij in mejnih vrednosti, napačno je bilo zapisano, da naj bi bile mejne vrednosti presežene, ker nikoli v času delovanja niso bile in tudi danes niso," opozarja odvetnica Zidar Klemečičeva.

Nihče sicer ne skriva, da se karbonatne kamnine za izdelavo cementa v teh pečeh segrevajo deloma tudi s pomočjo gorenja odpadkov. "A tako je povsod, mejne količine izpustov določa Evropska unija in ne sami," še poudarja Zidar Klemenčičeva.

Ne spreglejte