Nedelja, 31. 7. 2011, 14.40
8 let, 8 mesecev
Marko Korošec: Za razvoj tornada je "najprimernejša" Ljubljanska kotlina, nižinski del Posavja in Prekmurje
Marko Korošec je zaposlen pri družbi DARS d.d., v Službi za vzdrževanje in razvoj tehnologije ter ITS kot skrbnik cestno-vremenskega informacijskega sistema na slovenskih avtocestah.
V medijh se vaše ime pojavlja ob besedni zvezi lovec na tornade. Kaj to v praksi pomeni in od kod tako zanimanja za tornade?
Moje zanimanje za meteorologijo je naraščalo skozi leta, najzanimivejše in posebne trenutke pa sem našel prav v ekstremnih vremenskih pojavih, kot so snežna in poletna neurja. Začel sem se ukvarjati z raziskovanjem neviht in spremljajočih pojavov, kot so debela toča, močan veter in tornadi.
Zadnja leta sem se začel intenzivno ukvarjati tudi s takoimenovanim lovom na tornade ("tornado chaser"), vsa dogajanja v naravi pa tudi fotografiram ali posnamem. Lov na nevihte in tornade je postal del mojega življenja, nikoli ni monotono, vedno se naučim nekaj novega, hkrati pa s pomočjo svojih raziskav prispevam košček v mozaik te zapletene meteorološke znanosti. Tudi pri tem velja, da je nešteto ur trdega dela in nabiranja izkušenj ključ do uspeha, ki gre z roko v roki z razumevanjem ozadja fizikalnih procesov v nevihtah, analiziranja dogajanja v naravi, obenem pa tudi izkušnje in sposobnosti vožnje v nevarnih vremenskih razmerah, ki so pri mojem delu pogoste. Dodatne izkušnje in dopolnjevanje znanja s tega področja sem nabiral z raziskovanjem tornadov v Združenih Državah Amerike.
Kakšni pogoji so idealni za razvoj tornada?
Tornadi običajno nastanejo ob močnih nevihtah. V ozračju je predvsem ob vročih in soparnih dneh prisotno veliko energije, prisotno mora biti tudi striženje vetra oziroma spremenljiv veter na različnih višinah, kar povzroči nastanek t.i. superceličnih neviht. Takšne nevihte vsebujejo rotirajoč steber zraka, ki proti tlom lahko spusti tornado. Od razpoložljive energije pa je odvisna eksplozivnost nevihtnega stebra.
Moč tornada je odvisna od pregretosti ozračja, stopnje energije, moči vetra in vetrovnega striga (veter z višino spreminja smer - op.p).
V katerih predelih Slovenije je verjetnost pojava tornadov največja?
Ker je sam razvoj neviht zelo zapleten proces, le-te "potrebujejo" ravninske predele, v katerih se vsi procesi v nevihti lahko nemoteno izvajajo. Slovenija ima zelo razgiban teren, ki običajno zmoti kakšnega od procesov. Nastanek tornada je namreč tako sprecifičen pojav, da morajo biti za nastanek takšnih vrtincev izpolnjeni praktično vsi idealni pogoji.
Za nastanek tornadov so "primernejši" ravninski predeli kot so na primer Ljubljanska kotlina, nižinski del Posavja ter Prekmurje, zaradi ugodne lege ob obali ter usmerjenosti lokalne topografije pa je za razvoj tornadov prmerno tudi območje jugozahodne Slovenije.
Kakšne so možnost za napoved tornada?
Nastanek tornadov je na splošno zelo težko napovedovati, saj so to procesi, ki se zgodijo na relativno majhnem območju znotraj same nevihte. S pomočjo meteoroloških modelov se v zadnjih letih da precej dobro simulirati nastanek ugodnih pogojev za nastanek močnih superceličnih neviht, a s tem še ne moremo napovedi kdaj in kje bi lahko nastal tornado, lahko le ocenimo verjetnost nastanka takih pojavov. Predvsem v ZDA, kjer imajo za opazovanje neviht prav posebne Dopplerjeve radarje, pa lahko z zelo natančno analizo nevihtnega oblaka predvidijo ali se lahko iz le-tega spusti tornado. Na podlagi teh analiz nato izdajo urgentna opozorila pred nevarnostjo za prebivalce. Pri nas tako sofisticiranih radarjev z visoko resolucijo ni na voljo, zato zaznavanja morebitnega razvoja tornada v nevihti z njimi ne bi bilo mogoče zaznati. Preostane nam le opazovanje.
Pojav tornada je najpogostejši prav v ZDA. Zakaj so tam zanj razmere najugodnejše?
Tornadi so najbolj pogosti v ZDA predvsem na območju Velikega nižavja, ki se razprostira od Mehiškega zaliva na jugu do Kanadske meje na severu, na vzhodu to območje obdajajo Apalači, na zahodu pa Skalno gorovje. Ker sta obe gorovji usmerjeni v smeri sever-jug, ima hladen in suh zrak, ki se zadržuje nad Kanado, ob ugodnih vremenskih razmerah neovirano pot, da prodre globoko proti jugu. Tudi topel in vlažen zrak iz območja Mehiškega zaliva lahko neovirano potuje daleč proti severu. Na stiku obeh zračnih mas, pride do pojava padavin, močnih neviht in tornadov. To se pogosto dogaja v omejenem območju takoimenovane Aleje tornadov, ki se nahaja znotraj Velikega nižavja. Tam vsako leto prihaja do številnih pojavov tornadov, tudi zelo močnih in rušilnih. Statistično jih letno zabeležijo prek 1500.
Kot meteorologa bi vas vprašala še, kakšna je vaša vremenska napoved za avgust?
Napovedovanje razvoja vremena za toliko časa vnaprej je precej nehvaležno in nezanesljivo, saj so napovedi dokaj zanesljive največ do pet dni vnaprej, ob bolj spremenljivem vremenu pa še manj. Trenutni obeti za avgust sicer kažejo na postopen povratek poletja v prihodnjem tednu, hujše vročine vsaj v prvi polovici meseca ni na vidiku. Bo pa verjetno avgust tudi še spremenljiv s pojavi neviht in tudi lokalna neurja nam po vsej verjetnosti ne bodo ušla. Zemlja in ozračje sta po zadnjem deževnem obdobju precej namočena, kar bo od povratku toplejšega vremena slej ko prej pripeljalo do večje spremenljivosti in pojava neviht. Topel zrak ter visoka zračna vlažnost sta namreč prvi pogoj za nastanek neviht.