Petek, 11. 1. 2013, 13.07
7 let, 12 mesecev
Mariborski mestni svetniki z javnim pismom nad proteste pred svojimi domovi
Pristojne institucije so vprašali, ali je v Sloveniji takšno "nasilno ravnanje" dopustno in ali je policija zoper to dolžna ukrepati.
"Takoj po objavi javnega poziva na nasilno ravnanje smo se obrnili na policijo, odgovor policije pa je bil, da 'dokler se nič ne zgodi', ne morejo oziroma niso pristojni ukrepati," so v današnjem odprtem pismu zapisali mestni svetniki. "Vsi prizadeti, zlasti pa naši družinski člani in nedoletni, šolo obvezni otroci, smo prestrašeni in se počutimo resno ogrožene," so dodali.
Na mariborski policijski upravi pojasnjujejo, da bodo po zaključku zbiranja obvestil izdali več plačilnih nalogov zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. Po njihovih navedbah se je protesta udeležilo okoli 40 oseb, dejanja posameznih protestnikov pa so vsebovala nedostojno vedenje, s katerim so z žaljivimi besedami in dejanji škodovali ugledu posameznikov.
Mestne svetnike prav tako zanima, ali je policija oziroma drugi pristojni organ dolžan ustrezno ukrepati "in preprečiti pozivanje, organiziranje in izvajanje opisanega nasilja ter povzročanja strahu nad državljani".
Kar se tiče osebnega soočenja, je Pirc Musarjeva povedala, da je od politika odvisno, ali se bo osebno z nekom soočil ali ne. "Da se ne sooči z nekom, je njegova pravica. Sporočilo se mu lahko pošlje tudi na druge načine. Zakon ulice naj ne postane vodilo," je prepričana.
Pri varuhu človekovih pravic pa opozarjajo, da je izvrševanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi pravice do mirnega zbiranja in združevanja, omejeno s pravicami drugih. V konkretnem primeru so to predvsem pravice do zasebnosti, osebnega dostojanstva in varnosti ter do zasebne lastnine. Zato varuh poziva protestnike, naj ne posegajo v osebnostne pravice in dostojanstvo posameznih nosilcev javnih funkcij.
Kot je dejal Milan Mikl, so mu na ministrstvu za pravosodje in javno upravo potrdili, da ima podžupan v takšni situaciji polna pooblastila župana, torej lahko predlaga tudi osnutek proračuna. "Dela in naloge, ki jih ta trenutek opravljam, so v skladu z zakonodajo Republike Slovenije," je v izjavi za medije povedal Mikl. S tem je odgovoril na navedbe na sredini javni tribuni civilne pobude Odprto zavezništvo za Maribor, na kateri so govorniki, med drugim poslanec SD Matevž Frangež, izpostavili domnevo, ali je imenovanje Mikla za namestnika župana sploh zakonito in če lahko on sploh predlaga osnutek občinskega proračuna, ki se navaja kot razlog za ohranitev mestnega sveta.
Po besedah Mikla je osnutek proračuna za leto 2013 pripravljen, zato je za ponedeljek sklical sestanek z vodji svetniških klubov, na katerem bodo ti lahko podali pripombe. Prvo branje proračuna na seji mestnega sveta pa bo 28. januarja, je potrdil.
Ali bo sporni akt do konca meseca dejansko podpisal, se podžupan ni želel jasno izreči. Prav tako ni znal odgovoriti, ali je v zadnjem mesecu dni prišlo do kakšnih kadrovskih sprememb v občinski upravi ali javnih podjetjih. Podžupan je ponovil, da je sam vedno pripravljen na pogovore, tudi s pobudniki protestov, zaenkrat pa ne razmišlja o morebitni kandidaturi za župana na nadomestnih volitvah 17. marca.
Prejšnji protesti v Mariboru s prepoznavnim geslom "Gotof je" so bili osredotočeni na pozive k odstopu župana Franca Kanglerja. Ti so bili uslišani, saj je župan 31. decembra odstopil z županskega položaja. Zdaj protestniki zahtevajo, da odstopijo še mestni svetniki, saj naj bi bili ti soodgovorni za sporno početje v času Kanglerjevega vodenja mesta. Doslej je odstopilo deset od skupno 45 svetnikov, za takojšnjo razpustitev tega organa pa bi bili potrebni odstopi najmanj 23 svetnikov.