Mali šmaren v Katoliški cerkvi

V Katoliški cerkvi se v cerkvenem letu spominjajo rojstva le treh oseb - Jezusa, njegove matere Marije in Janeza Krstnika, pri ostalih svetnikih pa se spominjajo dneva njihove smrti. Praznik veselja in upanja Praznik Marijinega rojstva je za vernike praznik veselja in upanja. "Marija je tako velika in vredna našega čaščenja, ker je mati Božjega Sina in našega Odrešenika ter sodelavka pri njegovem delu," so v sporočilu za javnost zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.

Praznik sodi med najstarejše samostojne Marijine praznike

Praznik po njihovih navedbah sodi med najstarejše samostojne Marijine praznike. Na Vzhodu je od 9. stoletja dalje za Marijin god veljal 1. september, ko bizantinska vzhodna liturgija začenja novo cerkveno leto. Vendar vzhodne Cerkve pri izbiri dneva praznovanja niso bile docela usklajene. Ko pa je praznik prišel na Zahod, so v Rimu za praznovanje Marijinega rojstva obdržali 8. september.

Na Slovenskem so praznika Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) poleg veliki in mali šmaren poimenovali tudi velika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica.