Torek, 9. 11. 2021, 15.54
2 leti, 5 mesecev
Lekarne, energetika, epidemija: kaj vse moti Zorana Jankovića? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
17
Vlada je po mnenju ljubljanskega župana Zorana Jankovića pri obvladovanju epidemije izgubila kompas. Kritičen je predvsem do komunikacije, pri čemer je prepričan, da se del tistih, ki se niso cepili proti covid-19, ni cepil iz protesta proti vladi. Obsoja tudi več drugih potez vlade, zaradi katerih jo je po njegovem mnenju treba zamenjati.
"Čeprav je vlada v svoji komunikaciji z državljani naredila vse možno narobe, imamo danes s prvim odmerkom cepljenih skoraj 1,2 milijona prebivalcev, kar pomeni, da bodo tudi z drugim," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Janković. Brez upoštevanja prebolelih je po njegovih besedah še okoli 20 odstotkov prebivalcev, ki državo držijo v šahu.
Pozval je k solidarnosti. "Vsak se ima pravico odločiti o tem, kaj želi, to je dejstvo, ampak moje mnenje je, da lahko normalno življenje dosežemo le s tem, da se cepimo in pazimo," je dejal.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na predobravnavnem naroku v začetku tega tedna v zadevi prodaje Mercatorjevih delnic podjetju Electa Inženiring poudaril, da očitanega kaznivega dejanja utaje davkov ne priznava. Krivde za sodelovanje pri tem dejanju ne priznavata niti njegova sinova Jure in Damjan Janković, ki ju na sodišče ni bilo. Tožilki je Janković v izjavi za medije očital, da ima "burno domišljijo". "Osebno menim, da gospa Blanka Žgajner ni in ne more biti v ponos tožilstvu," je dodal.
Jankovića motijo način nastopanja, pozivi, grožnje
Župani po Jankovićevih besedah nočejo prevzemati krivde za to, kar je delala vlada. "S svojim nastopanjem, pozivi, grožnjami je pripeljala do tega, da se del ljudi ne želi cepiti. Del teh ljudi, ki se ne želijo cepiti, je zagotovo necepljen iz protesta, zaradi ravnanja vlade," meni. Ob tem je poudaril, da "vlado lahko obsojamo, se ne strinjamo z njo, to pokažemo na volitvah, ki bodo najpozneje v petih mesecih, ampak dajmo si življenje čim bolj vrniti v stare tirnice".
O epidemioloških razmerah so po Jankovićevih besedah razpravljali tudi na ponedeljkovi skupščini združenja mestnih občin, kjer so sklenili, da bodo vlado in DZ pozvali k ureditvi zakonske osnove za pogoj PC (preboleli in cepljeni) na podlagi mnenja strokovne skupine s konca septembra.
Jankovića moti, da se menjajo direktorji
Dotaknil se je tudi drugih aktualnih tem in med drugim obsodil način razrešitve predsednika uprave Elektra Ljubljane Andreja Ribiča. Tega je, kot je najprej v nedeljo na Pop TV razkril prav Janković, pozneje pa potrdil tudi Ribič sam, v prostore poslanske skupine SDS v DZ povabil generalni sekretar te stranke Borut Dolanc in mu ponudil sporazum o odstopu s funkcije.
"S tem zadnjim dogodkom so šli čez mejo dobrega okusa. Od poslancev in DZ pričakujem, da bodo temu rekli stop in tudi zaradi tega sprožili inštitut predčasnih volitev," je dejal Janković. "Tudi odgovor SDS je podcenjevalen do celotne družbe. Da napišejo, da ni v domeni generalnega sekretarja stranke, da menja predsednike uprave. To je tista prepotentnost, ki si jo SDS privošči," je dejal. Ljubljanski župan sicer ocenjuje, da je bil Ribič zgolj ovira na poti do odstavitve Roberta Goloba s čela družbe Gen-I.
Jankovića moti, da državni svet ni blagoslovil lekarniškega zakona
Spregovoril je tudi o predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. Predlog je v DZ vložila poslanska skupina SMC, a so ga pozneje z dopolnili pomembno predrugačili. Novela tako ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. S tem bi omogočili, da bosta veledrogerista LL Grosist in Farmadent ostala v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po do zdaj veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.
"Če je grosist v javni lasti, se presežki denarja stekajo v mestni proračun, občina pa je dolžna ta denar uporabljati za razvoj zdravstvene mreže," je poudaril Janković. "Torej denar, ki ostane grosistu v javni lasti, gre za razvoj zdravstva, denar, ki ostane tujim grosistom v zasebni lasti, pa gre lahko teoretično v jahto ali nov avtomobil," je ponovil.
17