Lani se je 780 ljudi zdravilo v tujini

Stroške zdravstvenih storitev v tujini sicer zavarovani osebi krije obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti, v utemeljenih primerih tudi potne stroške in stroške nastanitve. Po sprejeti direktivi o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu bodo pravice pacientov v tej točki ostale identične.

Bodo pa dodatne možnosti: pacient se bo lahko na podlagi napotnice odpravil na zdravljenje v tujino, ki ga bo plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), razen morebitnih doplačil, ki jih doplačujejo tudi zavarovanci države, kamor bo pacient odšel na zdravljenje. ZZZS bo povrnil stroške do višine, ki bi jih poravnali v matični državi. Če bodo stroški zdravljenja v tujini višji, bo pacient razliko poravnal sam.

Števila pacientov, ki se bodo zdravili v tujini po sprejeti direktivi, Peter Rutar z ZZZS ne napoveduje, znani pa so podatki o zdravljenju pacientov v tujini v preteklosti.

In koliko ljudi se je zdravilo v tujini?

Imenovani zdravniki ZZZS so na podlagi vlog v letu 2012 skupno izdali 999 odločb o napotitvah na zdravljenje, pregled, preiskavo, diagnostiko v tujino ter o odobritvah nabave steklenih očesnih protez v tujini. Skupno 780 odločb je bilo pozitivnih, 219 negativnih.

Zdravstvena komisija je obravnavala 104 pritožbe zoper odločbe, izdane na prvi stopnji, od katerih je bilo 14 utemeljenih, šest delno utemeljenih in 84 neutemeljenih. Podatka o tem, koliko zdravljenj plačajo osebe same, ni.

Primer: za šest napotitev na operacijo src za otroke je ZZZS plačal okoli 184 tisoč evrov.

Kdaj na zdravljenje v tujino?

Zavarovane osebe imajo pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini ob pogoju, da so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem oziroma pregledom, v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti njegovo nadaljnje slabšanje.

O upravičenosti do zdravljenja v tujini odloča ZZZS v upravnem postopku – na prvi stopnji imenovani zdravnik ZZZS, na drugi stopnji pa zdravstvena komisija.

Kaj bo prinesla direktiva?

Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu naj bi začela veljati 25. oktobra letos, vendar jo je treba sprejeti v nacionalno zakonodajo – direktive namreč za razliko od uredb niso neposredno uporabljive.

Vendar pa predlagani t. i. interventni zakon še ni potrjen. V roku enega tedna gre na vlado, pozneje v državni zbor – na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da je časa še dovolj, in možnosti morebitnih komplikacij zavračajo.