Kurnik: Jaz bom pa obtožil Marsovce

Študentska organizacija je sporočila, da je vse več indicev, da so bili nasilni izgredi 19. maja načrtovani. Glavni krivec za obmetavanje stavbe DZ z granitnimi kockami je profesor na FDV Andrej Kurnik, je poročal Požareport, ki navaja vire v Študentski organizaciji Slovenije. Na vzporednem protestu naj bi Kurnik z agresivno retoriko spodbujal skupine neonacistov in skrajnih levičarjev. Kurnik to zanika. "Bom jaz obtožil še Marsovce, pa se potem lahko začnemo pogovarjat," je dejal. Poleg tega, da ste obtoženi, da ste krivi za izgrede, ste tudi politolog. Zato nam najprej pojasnite, kaj se je zgodilo minulo sredo pred stavbo DZ? Zgodil se je nek bes mladih. Tudi jaz sem na začetku menil da gre za provokacije, ker so bi vmes neke organizirane skupine. Zdaj pa je očitno, da gre za bes mladih, ki jih je treba poslušati. Do zdaj so bili že vsi obtoženi, da so krivi, no, jaz pa lahko obtožim še Marsovce. Potem pa se lahko začnemo pogovarjat, kakšen je položaj mladih v družbi. Mladi so potisnjeni v kot. Zakaj se je ta bes izrazil na nasilen način? Študentska organizacija je naredila katastrofalno napako, ker je šla v ta projekt, čeprav med študenti ni imela nobene legitimnosti. Imeli so velike težave, da bi na fakultetah sploh začeli kakršnokoli diskusijo o malem delu. Na koncu so ta dogodek organizirali kot PR-akcijo. Zato niso imeli nobenega nadzora nad množico.

Preveriva obtožbe, ki letijo na vas. Piše, da niste metali kock, ste pa pomagali pri organizaciji in z agresivno retoriko spodbujali k izgredom. To ni res. Fronta prekercev, znotraj katere delujem tudi jaz, je poskušala doseči čim širšo participacijo študentov, a naše ozvočenje ni bilo tako "monstruozno", kot je ozvočenje, ki ga je imela ŠOS na Prešernovem trgu. Poskušali smo omogočiti, da ljudje artikulirajo svoje probleme. Fronta ima čisto politične projekte, ki gredo v smer, da se da mladim moč, ne pa da se populistično "surfa" na občutku nemoči.

Kakšni konkretni projekti? Od izterjav za neplačevanja za študentsko delo, spoštovanja socialnih pravic, pravice do samoorganiziranja študija, ki je odgovor na bolonjski študij in zapiranje prostora za študiji. Od vsega začetka smo se poskušali dogovoriti s ŠOS, da bi organizirali protest drugače, horizontalno na podlagi sorodnih skupin, ki bi vnaprej artikulirale probleme in šle organizirano v manifestacijo.

Kako je potekal vaš vzporedni protest? Začel se je ob 12. uri pred filozofsko fakulteto, od koder smo odšli pred študentski servis, kjer smo zahtevali plačilo, ker je precej uveljavljena praksa, da se študentov ne plačuje. Nato smo se poskusili pridružiti manifestaciji na Tromostovju, kar so nam varnostniki ŠOS preprečili in so nas potisnili po Čopovi. Potem smo šli naprej pred parlament in pred banko, kjer smo pozvali ljudi k iskanju nekega konkretnega političnega projekta za rešitev neperspektivnosti mladih. Nato smo pozvali na skupščino v Socialni center Rog. Do tja so nas spremljali policisti na konjih, te stvari so vse zabeležene. V Rog smo prišli okoli 15.15.

Takrat, ko se je začelo obmetavanje stavbe DZ. Ja.

Vaša skupina naj bi z napadi želela diskreditirati ŠOS … To je čista neumnost. Vsak študent prvega letnika politologije ve, da se je ŠOS diskreditirala sama in že mesece prej. Imeli so velike probleme s kredibilnostjo. To so povedali tudi tisti, ki so organizirali njihov protest. Očitno je bila v ozadju politična odločitev, ki pa ni bila njihova. Ne vem, čigava, morda celo od študentskih servisov. Ta odločitev je bila, da se ključnega problema, to je izkoriščanja študentov s študentskim delom, sploh ne naglasi. Naš namen je bil pokazati, da obstajajo drugi načini manifestacije, ne pa znamenje nemoči, kot je metanje stvari na parlament.

Je ŠOS pozivala k izgredom? Opazil sem, da so nosili majice z napisi Imaš jajca?. Na eni strani prazna škatla jajc, na drugi polna. Te zadeve so bile na fakultetah vseprisotne. Po drugi strani pa niso dali študentom priložnosti, da povejo svoje probleme. Imeli so neko monstruozno ozvočenje, govorilo pa je le pet njihovih "liderjev". Šlo je za precej neumen način manifestacije.

Nosi ŠOS odgovornost za izgrede? Ja, neka odgovornost je, ker niso pravilno brali, kaj se pravzaprav dogaja. Nič niso hoteli slišati. Za njih je ključno financiranje in iz tega so šli v proteste proti malemu delu.

Je bila zamera študentov do ŠOS tako močna, da bi se jih diskreditiralo z napadom na DZ? Med študenti so res zamere do ŠOS, a le zato, ker študentov niso spustili na demonstracije.

So bile na vašem vzporednem protestu neonacistične skupine? Ah, kje. Kakšne neonacistične skupine, lepo vas prosim!

So bili na vašem vzporednem protestu kakšni udeleženci tako jezni na ŠOS, da bi jih diskreditirali z napadom na DZ? Ne. No, težko je reči, kdo pride na take zbore. To je bil odprt prostor, javni park. Točke Fronte pri Kercu so jasne: zahtevati štipendije, neke oblike garantiranega dohodka, zahtevati pravice do študija, ne pa do dela, vprašanje praznih stanovanj, ki so prazna zgolj iz nekih špekulativnih razlogov, in samoorganiziranje študija. Imeli smo tudi konkretne akcije, ki so bile dva dni prej v Kranju pri študentskemu servisu zaradi neplačevanja.

To ne vodi v obmetavanje stavbe DZ? Ne, naša platforma na noben način ne sprošča najnižjih frustracij, ki se zaključijo v nemiru, ki je, kot vemo, mladim škodil.

Mlade naj bi k metanju granitnih kock spodbudile neke skupine, ki naj bi načrtno naskakovale zaščitne ograje … Morda, ampak zakaj so jim mladi sledili? Bil sem že na veliko protestnih shodih, pa so ljudje vedno stali daleč stran od zaščitnih ograj. Če bi se kdo spravil nad te ograde, bi se drugi odmaknili. Zdaj govorijo o nekih "lumpendijakih". Rad bi vedel, kdo so to, kaj pripelje mlade ljudi do tega, da z nezakritimi obrazi mečejo granitne kocke v parlament. Moramo vedeti, kaj te granitne kocke pomenijo. Mlade je treba vprašati.

V kakšnih odnosih ste s podmladki levičarskih strank? Mi ne verjamemo v reprezentativno demokracijo. Imamo pa na taktični ravni odnose, ko gre za skupni interes. V dosedanjih kampanjah smo tudi hodili v parlament, prosili smo tudi za sprejem pri vseh parlamentarnih skupinah. Skratka, dali smo legitimnost parlamentu. Parlament danes ni neko središče oblasti, se pa da neke stvari tam premakniti. Tudi zato je za nas uničevanje parlamenta neumnost.

Je šlo v tem konkretnem primeru za zavezništvo s političnimi strankami? Ne. Smo pa sodelovali 27. aprila lani na antifašističnem shodu, a takrat je bila zraven tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.

Slovenski parlament je bil napaden prvič v zgodovini. Zakaj se je to zgodilo prav zdaj? Verjetno ljudje do študentske problematike in do brezplačnih malic ne čutijo tako močno, da bi napadli stavbo DZ. Moje osebno mnenje je, da je za to kriv provincializem. Problem je, da so ljudje organizirani v nacionalnih državah, ki pa imajo vse manj moči. Ko danes vlada in DZ sprejemata zakone, zategujeta pas, to ni samo politika nacionalne države, ampak je del finančne globalizacije. Zadeva je kompleksna, v Sloveniji pa se gremo, da ima parlament nek blazen pomen. Nima ga. Parlament kot institucija je del oblasti, ena od institucij, znotraj katere se da nekaj narediti. Po drugi strani pa, čeprav politike ne nastajajo v Sloveniji, je slovenski parlament tisti, ki jih izvaja. V tem je ta občutek nemoči.

Je slovenski parlament v tem drugačen od parlamentov drugih držav? Ima neko krizo identitete. Nisem edini, ki meni, da je postal leglo vulgarizmov. Ker nihče v tej državi ne ve, kako se lotiti zadeve, je v parlamentu vse več populizma. Nihče ne ve, katere so tiste smernice, ki vse držijo skupaj niti, kako jih spremeniti. Na primer, ko govorijo o vprašanju države, govorijo zgolj o domoljubju. Morali bi naučiti ljudi, kako funkcionirati v svetu, katere so tiste institucije, ki vplivajo na življenje ljudi. In da ni treba metati kock v parlament, da si izboljšaš življenje.

Je možno, da bi se še kakšen protest v Sloveniji stopnjeval do nasilja? Možno. ŠOS ima institucionalno vlogo, da izraža interese študentov. In tukaj se je videlo, da te vloge ne izpolnjuje, zato so doživeli implozijo. Ker je kriza institucij v Sloveniji splošna, se lahko zgodi vsem.

Da bi se na primer na sindikalnih protestih ljudje uprli sindikatom? Ja, saj v Gorenju se je videlo,da nimajo več avtoritete. Tako kot ŠOS tudi sindikati niso več v stiku z ljudmi. Pa tudi, katera politična stranka dela z ljudmi, z bazo? In ljudje gredo ven. Pričakovati je, da politika v Sloveniji ne bo več tako uglajena, kot je bila, ampak da bo konfliktna. Te konflikte bo treba organizirati na tak način, da pride do neke reforme.