Četrtek, 23. 10. 2025, 10.42
10 ur, 10 minut
KPK z novo različico Erarja prikrila transakcije milijonov evrov javnega denarja

Aktualni predsednik KPK Robert Šumi se je znova prijavil na razpis za mesto predsednika.
Aplikacija Erar, ki jo upravlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), je z zadnjo prenovo postala neuporabna in olajšala možnost prikrivanja korupcije, piše revija Reporter. Pod vodstvom trenutnega predsednika KPK Roberta Šumija, ki je oddal prijavo tudi za nov mandat na tem položaju, se je pri vpogledu v porabo javnega denarja zmanjšala transparentnost, številni prikazani podatki pa so nepolni ali netočni.
Posodobljeno spletno aplikacijo, katere namen naj bi bila večja transparentnost pri porabi javnega denarja, je KPK predstavila marca letos. Kmalu po tem je več medijev poročalo o številnih nepravilnostih glede delovanja aplikacije, portal Necenzurirano je takrat razkril, da so skoraj leto dni prikazovali napačne podatke o transakcijah državnih podjetij in javnih ustanov.
Vprašanja o transparentnosti nakazil
Da je aplikacija v zadnjem času nekoristna, zdaj poroča revija Reporter. Kot pišejo, so s prenovo številni podatki postali nepopolni ali netočni, zaradi česar si je komisija nakopala tudi tožbo, onemogočili pa so tudi pregled nad porabo na milijone evrov javnega denarja letno, ki so v aplikaciji prikazani v kategoriji Druga plačila. Med pregledom porabe javnih sredstev v eni od slovenskih občin so namreč ugotovili, da so izginile vse transakcije med občino in znanim odvetnikom. Prikaznih tako ni bilo skoraj 80 tisoč evrov, ki jih je omenjeni od občine dobil v dveh letih. Prenovljena aplikacija namreč ne ponuja več vpogleda v nakazila točno določene občine. Vidna ostane le vsota izplačanih sredstev.
Na KPK so jim glede tega pojasnili le, da so v prenovljeni aplikaciji podatki prikazani nekoliko drugače kot v prejšnji različici. Nakazila, ki so vezana na specifične pravnoorganizacijske oblike in vrste namenov plačil, niso več prikazana pod imenom posameznega prejemnika, ampak so združena v kategorijo Druga plačila. To pomeni, da so vsa nakazila občine še vedno vidna, a brez podrobnosti, kot so ime prejemnika sredstev in številka bančnega računa ter namen in koda nakazila.
Na vprašanje o konkretnem primeru nakazila občine znanemu podjetniku so jim odgovorili, da bi se to lahko zgodilo zaradi nenamerne neobjave podatkov, ki bi sicer lahko bili javni. "V ozadju že poteka dodatno preverjanje konkretnih nakazil, vključno s kodami namena. Če se izkaže, da posamezne transakcije ne vsebujejo varovanih podatkov, bomo prikaz ustrezno razširili," pravijo na KPK. Branijo se tudi s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov ter da se na Erarju dnevno objavi več tisoč transakcij, ki jih ne morejo preverjati ročno. Samo občina Ljubljana ima pod Drugimi plačili skritih skoraj 200 milijonov evrov v zadnjem desetletju.