Ko narava pokaže vso svojo moč

Po katastrofalnem potresu pred poldrugim mesecem na Haitiju, ko je umrlo kar 230 tisoč ljudi, je v soboto znova močno treslo, tokrat na srečo z manj tragičnimi posledicami, z manj smrtnimi žrtvami. Potres v Čilu, ki je dosegel 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ob njem pa se je sprostila kar 500-krat večja energija kot pri potresu na Haitiju s »skromnih« 7,1 stopnje po Richterjevi potresni lestvici, je po do zdaj zbranih podatkih terjal okoli 700 žrtev. Strokovnjaki menijo, da je bilo žrtev na srečo veliko, veliko manj, ker imajo v Čilu protipotresno grajene stavbe. Pa vendar so bili posnetki iz te latinskoameriške države grozljivi: porušeni mostovi, dobesedno uničene ceste in razrušene stanovanjske in poslovne stavbe. Številni ljudje so ostali brez doma, vse to pa je tragična slika uničujočega potresa, ki je posledica tektonskih premikov tal v notranjosti zemlje. Tektonske plošče se namreč ves čas premikajo in s tem se nabira napetost, ki se ob potresih sprosti. Vse se spreminja, tudi narava sama Narava je človeku znova dokazala, kako majhen je v primerjavi z njo. Konec tedna so namreč številne evropske države zajela tudi neurja z orkanskimi vetrovi in močnim deževjem, ki so terjala več kot 50 življenj, največ v Franciji. Žrtve pa so bile tudi v Španiji, Nemčiji in na Portugalskem. Ne prvič in zagotovo ne zadnjič! Kaj se torej dogaja? Kako se zaščititi pred naravnimi nesrečami? Ali je sploh mogoče? Preprostega odgovora na to vprašanje gotovo ni! Drži pa kot pribito, da se vse spreminja, tudi narava sama, k čemur pomembno prispeva prav neozaveščen človek. In to z nenadzorovanimi posegi v naravo, tudi s krčenjem brazilskega deževnega pragozda. Se še spomnite »fiaska« na podnebni konferenci v danskem Kopenhagnu? Veliko so govorili, ampak do vsebinskega dogovora med najbolj razvitimi ekonomijami in razvijajočimi se gospodarstvi, kitajskim in indijskim, o občutnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v prihodnjih letih ni prišlo. Ozračje pa se vse bolj segreva in ledeniki na severnem in južnem tečaju vse hitreje izginjajo. Človek v svojem pohlepnem in sebičnem izkoriščanju narave ne upošteva signalov, ki mu jih ta pošilja.

Posameznik mora končno spoznati, da je narava vsemogočna

Kot žal premnogi smučarji, deskarji na snegu in planinci pri nas premalo ali sploh ne upoštevajo nevarnosti proženja plazov, ki so v tem času tako pogosti. In potem so se letos zgodile tragedije na Zelenici, pa na Voglu, Krvavcu in včeraj pod Raduho. Plaz pod Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah je pokopal dva mlada planinca. Zakaj? Ker pač nista upoštevala nasvetov izkušenih gornikov in reševalcev, da je v tem času plazenje nekaj povsem običajnega. Za povrh pa so trije »mladci« planinarili še brez ustrezne lavinske opreme. Zakaj? Zaradi nevednosti, neizkušenosti, morda izzivanja usode? Zdaj to žal niti ni več pomembno! Ampak tako kot vse človeštvo mora tudi posameznik končno spoznati, da je narava vsemogočna. Zato se z njo ne gre šaliti! Da je nemogoče napovedovati potrese, je jasno. Edina zaščita pred njimi je dobra protipotresna gradnja. Kot je tudi znano, da nas edino preventiva in primerna oprema lahko obvarujeta nesreč v gorah in na smučiščih. Pa zakaj potem toliko ljudi izziva usodo?