Kdaj v pokoj?

Za tri mesece pa se podaljšuje potrebna pokojninska doba. Pogoji so že upoštevani v izračunih ZPIZ o datumu nastopa pravice do starostne pokojnine, tako da so vnovične vloge za tak izračun nepotrebne.

Kdaj gredo ženske v pokoj? V skladu s pokojninsko reformo, ki je začela veljati leta 2000, se ženske v letu 2009 lahko upokojijo, če so stare 56 let in štiri mesece ter imajo 37 let pokojninske dobe, če so stare 61 let in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe ali če so stare 63 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe, so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Kdaj se lahko upokojijo moški? Moški se lahko v letu 2009 upokojijo, če so stari 58 let in imajo 40 let pokojninske dobe, če so stari 63 let in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe ali če so stari 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pri ženskah je polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri moških pa se polna starost z 62 let in šestih mesecev v letu 2009 povečuje na 63 let.

Moški lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri 58 letih starosti Moški lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri 58 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe. Toda tisti, ki bo uveljavljal pravico pri nižji starosti in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka (velja za upokojitev v starosti 58 do 59 let) oziroma 0,25 odstotka (upokojitev med 59. in 60. letom), za 0,20 odstotka (upokojitev med 60. in 61. letom), za 0,15 odstotka (upokojitev med 61. in 62. letom) oziroma 0,10 odstotka (upokojitev med 62. in 63. letom). Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene v letu 2009, lahko v tem primeru znaša 18 odstotkov, torej 0,3 krat 60 mesecev, in je trajno.

Starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let V letu 2009 se v primeru skrbi za enega otroka lahko starost zniža za pet mesecev, za dva otroka za 12 mesecev in 15 dni, za tri otroke za 22 mesecev in 15 dni ter za vsakega naslednjega otroka še za 12 mesecev in 15 dni. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa 58 let. Starša se o tem, kdo bo uveljavljal tako znižanje, dogovorita, tako da npr. lahko vsak uveljavlja enega otroka.

Obstajajo tudi "posebni primeri" ...

Tistim ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 56 let in štiri mesece ter s 37 leti pokojninske dobe, se lahko navedena starost zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile 18 let starosti. Starost se zniža za osem mesecev za vsako leto, prebito v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti, v primeru, če je obdobje krajše od enega leta, pa osem dvanajstin tega časa. Tudi v tem primeru se starost ne more znižati pod 53 let.

Manjkajoča pokojninska doba? V letu 2009 je mogoče manjkajočo pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine dopolniti tudi z dodano dobo. Ta lahko obsega čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav, pa tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba. Vendar je to možno le tedaj, če ta obdobja še niso všteta v pokojninsko dobo na kakšni drugi podlagi.

Za tri leta študija se šteje 24 mesecev V letu 2009 se lahko upravičencu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva osem mesecev za posamezno leto obdobja, ki se šteje v dodano dobo. Tako se npr. za tri leta študija šteje 24 mesecev. Toda dodana doba se upošteva le za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vpliva pa na njeno višino. Višina odstotka za odmero starostne pokojnine se namreč določi brez dodane dobe. Dodana doba se tudi ne šteje v delovno dobo.

Pokojnina se odmeri "iz katerih koli zaporednih najugodnejših 18 let zavarovanja"

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, višina pokojninske osnove pa se praviloma določi na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki od vključno leta 1970 dalje. Od leta 2008 dalje se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov iz katerih koli zaporednih najugodnejših 18 let zavarovanja.

Vdovska pokojnina po 53-letu starosti Vdova in vdovec bosta v letu 2009 pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če navedene starosti ne bosta dopolnila, dopolnila pa bosta 48 let starosti, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine ob starosti 53 let.

V primeru, da vdova ali vdovec ob partnerjevi smrti nima statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolni 48 let starosti. Če ovdoveli brez statusa zavarovanca ni dopolnil navedene starosti, dopolnil pa je starost 45 let, bo pridobil pravico do vdovske pokojnine ob izpolnitvi starosti 48 let.

Poleg lastne pokojnine se lahko izplačuje del vdovske pokojnine

Vdovi ali vdovcu, ki ima poleg pravice do lastne starostne ali invalidske pokojnine pravico tudi do vdovske pokojnine, se lahko, če je to ugodneje, poleg lastne pokojnine izplačuje del vdovske pokojnine. V letu 2009 znaša ta del 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. Podatek za leto 2008 še ni znan.

Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne sme presegati zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje osnove za 40 let pokojninske dobe.

V nekaterih primerih tudi pravica do družinske pokojnine

V ZPIZ navajajo, da starši, ki jih je do svoje smrti preživljal otrok, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Tako mora mati v letu 2009 ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 55 let starosti, oče pa 58 let. Obe starostni meji sta pomembni tudi, če uveljavljajo to pravico bratje in sestre osebe, ki jih je preživljala do svoje smrti.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2000, ureja postopno uveljavitev pokojninske reforme tako, da se v različnih primerih vsako leto upoštevajo drugačni pogoji za pridobitev in odmero pravic.