Gre za hud precedens. Državni svet mora potrditi mandat izvoljenim svetnikom. Razen če Državna volilna komisija in mandatno-volilna komisija ne odkrijeta napak pri volitvah, je dejal ustavni pravnik.
Po tem, ko so Franca Kanglerja izvolili za svetnika, po svojem odstopu z mesta mariborskega župana ni dobil mandata v državnem svetu. Ob tem se pojavljajo različna vprašanja, med drugim tudi, ali je državni svet kršil osnove demokracije in ravnal nezakonito? Kdo lahko sodi o etiki in morali ter o kaznivih dejanjih?
O primeru in praksi, ne o konkretni osebi, je ustavni pravnik Igor Kaučič spregovoril za Finance.
"Mešanje etike in morale z zakonitostjo in nezakonitostjo nedopustno
Kaučič je dejal, da gre v Kanglerjevem primeru za hud precedens. "Državni svet mora potrditi mandat izvoljenim svetnikom. Razen če Državna volilna komisija in mandatno-volilna komisija ne odkrijeta napak pri volitvah, te napake pa odkrivata na podlagi upravne pritožbe. Takoj ko obe komisiji rečeta, da nepravilnosti ni, morajo svetniki potrditi mandat izvoljenim predstavnikom," je pojasnil.
Ob tem je poudaril, da je mešanje etike in morale z zakonitostjo in nezakonitostjo nedopustno. "Kaznovanje morebitnih kaznivih dejanj z nepodelitvijo mandata v parlamentu ali državnem svetu je nedopustno," je poudaril in dodal, da morajo vse ustanove ravnati zakonito, o etiki in morali pa ne sodi državni svet, "zlasti ne v postopku podelitve mandata".
Kje vse so bile storjene napake?
Kot pojasnjuje Kaučič, je bila prva napaka ta, da so glasovali ločeno o svetnikih, čeprav ni bilo nobene pritožbe in čeprav je komisija povedala, da pri izvolitvi ni napak. "Državni svet ne bi smel glasovati ločeno o kandidatih, kjer ni pritožb," je pojasnil. Zato bodo imeli po njegovih besedah prvo težavo že z utemeljevanjem, zakaj so nekatere izločili. "Svet bi moral potrditi mandate vsem svetnikom in imenovati ves državni svet," je prepričan.
Glede sankcij je ustavni pravnik dejal, da pravnih ni. "Če bo ustavno sodišče potrdilo mandat, bo lahko v običajni tožbi svetnik uveljavljal škodo, ki mu je nastala, ker protizakonito ni mogel uresničevati svojih pravic in jih ni bil deležen. Take stroške, če bi seveda zmagal na sodišču, bi moral potem pokriti državni svet," je še dejal za Finance.
Državni svetniki so varni še vsaj prihodnjih pet let
Čeprav bi takšno ravnanje državnega sveta lahko okrepilo mišljenje, da je morda pa le pravi čas za spremembo, pa so državni svetniki varni še vsaj prihodnjih pet let, saj je, kot pojasnjuje Kaučič, parlament v tem sklicu že obravnaval razpustitev državnega sveta, kar pomeni, da je do konca mandata več ne sme.
Postopek, ki sledi, je po mnenju Kaučiča jasen. "Ustavna pritožba. Ustavni sodniki bi lahko razmeroma hitro odločili. Pri tem pa poudarjam - kar bodo odločili ustavni sodniki, bo veljalo. Če svetniku ustavno sodišče podeli mandat, bo sedel v državni svet in se svetniki s tem več ne bodo ukvarjali," je pojasnil.
Na vprašanje, zakaj je potrjevanje mandatov sploh potrebno, pa je Kaučič dejal, da je to običajen parlamentarni institut, poznajo pa ga tudi drugje in ima več praktičnih posledic. "Prvič, smo že govorili o tem, da lahko nastanejo nepravilnosti – formalne – pri izvolitvi, ki se morajo do potrditve mandata razčistiti. In na primer drugič, s potrditvijo mandata začnejo teči tudi vse pravice poslancem ali svetnikom. Takšnih praktičnih stvari je še več," je sklenil.