Katalonski premier v Sloveniji: Borimo se za obstoj naroda, jezika in kulture

Letos izvoljeni predsednik katalonske vlade Quim Torra je povzel dogodke, ki so se v tej španski avtonomni skupnosti zvrstili od prvega oktobra lani, ko je kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti, povzel pa je tudi nekaj ključnih točk iz zgodovine omenjene pokrajine.

Novice Katalonska voditelja v zaporu začela gladovno stavko

Za zapahi 19 ljudi, ki so sodelovali pri izvedbi referenduma

Leto dni po neuspelem referendumu je po njegovih besedah 19 ljudi, ki so sodelovali v pripravah na izvedbo referenduma, zaprtih, nekateri pa so v izgnanstvu po Evropi, kjer se lahko svobodno gibljejo. Evropske države so po njegovih besedah presodile, da ni šlo za nasilje, zato so lahko svobodni: "Kdo ima torej zdaj problem? Španija ali preostali svet?" se je vprašal Torra.

Po njegovem mnenju v 21. stoletju ni mogoče imeti političnih zapornikov, Evropa pa, kot je izpostavil Torra, vprašanje katalonske neodvisnosti dojema kot notranje vprašanje Španije, kar je po njegovih besedah po mnenju večine Kataloncev nepojmljivo, saj so pričakovali vsaj simbolično podporo. Razmere so sicer boljše kot oktobra lani, zdaj pa pozivajo svet k solidarnosti, je dejal Torra in izrazil veselje, da imajo podporo Slovenije.

Prebivalci Katalonije so se lani oktobra na referendumu izrekli za neodvisnost od Španije. Glasovanje je zaznamovalo nasilje, za katerim so stale policijske enote, zveste španski vladi v Madridu. Foto: Reuters

Kot je pojasnil, so se prizadevanja po neodvisnosti, ki so privedla do referenduma, začela pred 15 leti, ko so se začeli spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi bili svobodni, ali bi študenti imeli boljše možnosti, kako bi bilo, če bi imeli svoje zakone. Katalonija je po njegovih besedah ves trud vlagala v kulturo in jezik, ker je bil ta v času Francove diktature v Španiji prepovedan, v španskem parlamentu pa je prepovedan še zdaj. Na področju gospodarstva so "dobri kot še nikoli" in vse manj odvisni od Španije, je poudaril Torra.

Novice Nekdanje vodstvo Katalonije mora plačati skoraj pet milijonov evrov

Torra: Katalonija se bori za obstoj naroda, jezika in kulture

Po njegovih besedah se tako Katalonija v prvi vrsti bori za obstoj naroda, jezika in kulture, pisatelji in intelektualci pa imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko vidijo, kakšne vrednote so za idejo svobode. Torra kot nekdanji odvetnik in knjižni založnik v tem vidi veliko vzporednic s Slovenijo, ki je seme samostojnosti posadila prav v pisateljskem društvu.

"Če želimo obstati, potrebujemo neodvisnost, moramo voditi same sebe, biti še en glas, ki v tem globalnem svetu ni ne boljši ne slabši od Slovenije, ampak drugačen. Želimo biti kot vsi drugi Evropejci, nič drugega," je dejal predstavnik naroda in jezika, ki ga govori okrog deset milijonov ljudi. Le na ta način je Evropa po Torrovem mnenju lahko pluralna in kulturno raznolika.

V odsotnosti predstavnikov države je na srečanju solidarnost s prizadevanji Kataloncev izrazila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je izpostavila, da so želje ljudi nad željami politike oziroma umetne entitete, kot je država.

Novice Špansko tožilstvo za katalonske voditelje zahteva do 25 let zapora

Torra je prišel v Slovenijo na povabilo evropskega poslanca Iva Vajgla (Alde/DeSUS), ker dogajanje v Kataloniji po njegovem mnenju potrebuje solidarnost na evropski ravni. Popoldne ga je Vajgl skupaj z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom gostil v ljubljanski mestni hiši. Torra je ob tem pozval k mednarodnemu posredovanju za politično rešitev katalonske krize. 

Že dopoldne je katalonskega premierja na neuradnem pogovoru sprejel predsednik države Borut Pahor, ki glede prizadevanj za večjo samostojnost Katalonije poudarja, da je to stvar katalonskega ljudstva in Španije, v kar se Slovenija uradno ne vmešava.