Sobota, 18. 5. 2019, 15.58
5 let, 5 mesecev
Kako kandidati za evropske poslance govorijo angleško #Argument
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,19
27
Na Planet TV so se v četrtkovi oddaji Argument, ki jo vodi Mirko Mayer, soočili predstavniki osmih kandidatnih list za Evropske volitve, ki jim zadnje napovedi kažejo najbolje. Voditelj je gostom postavil krog vprašanj, ki se dotikajo problematike podnebnih sprememb, precepljenosti, odprtosti evropskih meja, premikanja ure, upokojitvene starosti, projekta drugega tira in jugonostalgije, med drugim. Na koncu so kandidati morali nekaj stavkov povedati tudi v angleščini.
Zadnji podatki evropske komisije kažejo, da je velika večina med 400 milijoni evropskih volivcev kot temo, ki bo na teh volitvah odločilna, prepoznala vprašanje migracij. To pa je bila tudi prva tema, na katero so odgovarjali kandidati za evropske volitve: Irena Joveva (LMŠ), Luka Mesec (Levica), Zmago Jelinčič (SNS), Tanja Fajon (SD), Franc Bogovič (SDS + SLS), Žiga Turk (NSi), Jernej Pavlič (SAB), Igor Šoltes (DeSUS). Kaj so povedali, poglejte na spodnji povezavi.
Vprašanja s kratkimi odgovori
Voditelj Mirko Mayer je predstavnikom kandidatnih list v nadaljevanju postavil krog vprašanj, na katerega so gosti odgovarjali z da ali ne, brez dodatnih razlag. Prvo vprašanje je naslovil na Mesca, in sicer ali podnebne spremembe predstavljajo večjo grožnjo kot terorizem, pri čemer je odgovoril z da.
Nadaljeval je z vprašanjem za Turka, in sicer ali se poslanec strinja, da bi moral biti otrokom, ki niso cepljeni, po italijanskem vzoru onemogočen vpis v javni vrtec. Turk se s tovrstnim predlogom ni strinjal. Ali se Bogovič strinja s politiko madžarskega premierja Viktorja Orbana, je odgovoril, da se glede politike migracij z Orbanom strinja, glede drugih stvareh pa ne.
Na vprašanje, ali bi morala Slovenija Hrvaški zapreti pot v schengen, je predstavnica liste LMŠ Joveva odgovorila z ne, vendar samo v primeru, če bi Hrvaška izpolnjevala pogoje. Ali bi se morala Slovenija pri premiku ure in odločanju za zimski ali poletni čas prilagoditi sosednjim državam, se Jelinčič ne strinja in dodaja, da ni potrebe po prilagajanju.
Slovenci še vedno nostalgični za Jugoslavijo
Sledilo je vprašanje, zakaj Slovence skoraj 30 let po osamosvojitvi in 15 let po vstopu v Evropsko unijo še naprej množično muči jugonostalgija in zakaj ne cenimo lastnih državnih simbolov. Gostom je bilo predstavljeno anketno glasovanje v članku Katera zastava vam je ljubša, slovenska ali jugoslovanska, kjer se je večina odločila za jugoslovansko zastavo.
Jelinčič, ki še vedno polaga cvetje Titu, pojasnjuje, da je bil nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito pomembna zgodovinska osebnost. "Bil je zmagovalec druge svetovne vojne, sin slovenske matere in maršal Jugoslavije. Takšnega človeka ne bomo več imeli," je dejal in dodal, da se je v Jugoslaviji v primerjavi z današnjo Evropo živelo bolje. "Ljudje si želijo več svobode in razmišljanja, ne pa ukazov iz Evrope".
Bogovič je izpostavil svoje zaupanje v Evropsko unijo in močno aktivno Slovenijo znotraj okvirja Evropske unije, ki se zna izbojevati za svoje projekte. "Sam sem dokazal s projektom Pametnih vasi, da lahko slovenska ideja postane tudi evropska politika," je povedal. "Sem za Evropsko unijo, v kateri bodo mali ali po številu veliki narodi enakovredni, kjer bodo razlike med državami vedno manjše."
Šoltes je izrazil dvom, ali je rezultat ankete res nostalgija, in poudarja, da je zagotovo pokazatelj tega, da je bilo za vprašanje socialne varnosti v Jugoslaviji bolje poskrbljeno. Izpostavil je tudi mnenje, da v današnji državi pri mlajših generacijah manjka zavedanje o državljanski vzgoji.
Turk je izrazil prepričanje, da če bi bila anketa zastavljena drugače, bi bili rezultati popolnoma drugačni. "Če bi bila anketa zastavljena v smislu, ali bi si Slovenci želeli ponovne sestave Jugoslavije ali obstanek v Evropski uniji, bi bilo glasovanje drugačno," je dejal.
Pavlič je izpostavil, da razume slovenske državljane. "Za velike države znotraj Evropske unije veljajo neka pravila," in dodal, da mora naša država imeti v Bruslju močnejši glas, da bomo v naslednjem mandatu tudi slišani.
Izziv za goste: zadnje sporočilo letošnje kampanje gosti morali predstaviti v tujem jeziku
Evroposlanci v Bruslju in Strasbourgu lahko komunicirajo v svojem maternem jeziku, situacija pa je nekoliko drugačna, ko je govora o neformalnem vplivu na hodnikih evropskih institucij, kjer je bistveno bolje, če poslanci obvladajo še katerega od drugih uradnih jezikov Evropske unije.
Voditelj je goste postavil pred izziv. Svoje glavno sporočilo letošnje kampanje za Evropske volitve so morali gledalcem posredovati v tujem jeziku. Vsi so se odločili za nagovor v angleškem jeziku, razen Jelinčiča, ki je dejal, da bo v Evropskem parlamentu komuniciral izključno v domačem jeziku.
27