Kaj so naredili prav, da so za svoj projekt zbrali denar?

Platforma Adrifund, slovenska različica Kickstarterja, je začela delovati 30. marca. Ob objavi je sredstva začelo zbirati osem projektov in od teh so želeni znesek zbrali trije, ki so zato na Adrifundu še vedno vidni.

Uspešni projekti:
- Dendo Longboards: izdelava unikatnih lesenih modnih dodatkov in zbiranje sredstev za nakup pripomočkov za njihovo izdelavo
- Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj: zbiranje sredstev za turnejo po španskih otokih
- Simpli šport: sproščujoče masaže, športne vadbe, tečaji za otroke (tudi poletne počitnice) in odrasle

Projekti, ki niso zbrali želenih sredstev:
- metuljčki iz karbona Carbon evolution
- izdelki iz ročno nabranih divjih rastlin Divja
- gigantski bambusi za vzgojo v domovih AllTerran Bamboo
- Lakeness Adrenalin fest
- vozi in zasluži - Coolio!
 

Zakaj smo Slovenci podprli prav te tri projekte?

Odgovor na vprašanje, koga Slovenci najbolj podpiramo in zakaj, je sicer zelo preprost. Za zdaj namreč ni posebne kategorije, ki bi nam bila med prijavljenimi projekti bolj ali manj všeč. Po pogovoru s tistimi, ki delujejo na področju zagonskih podjetij, in po pogovoru s sodelujočimi na Adrifundu bi lahko povzeli, da Slovenci najbolj podpiramo tiste, ki nas s svojo ponudbo dosežejo, do nas pristopijo kar se da prepričljivo in nas k podpori redno nagovarjajo.

Pomembni sta dobra priprava in predstavitev projekta. Kot svetuje Matej Rauh, direktor in ustanovitelj Adrifunda, pa je zelo dobro tudi, če je celotna zgodba predstavljena skozi osebno plat. Pri vsem tem je ključno zavedanje, da moramo v podporo množice po objavi projekta vlagati. S svojo komunikacijo jih moramo doseči, saj smo sicer zanje nevidni.

Prav zaradi prvih projektov je Adrifund previden pri novih

Tudi med resnimi projekti, ki jih posamezniki želijo prijaviti na Adrifund, je Rauh postal bolj previden.

"Pri določenih projektih takoj vidiš, da bi radi ljudje na zelo hiter način zaslužili. Adrifund ni namenjen hitrim zaslužkom, zato takšnih projektov ne podpiramo," pravi Rauh.

Neuspešni so bili projekti, ki se za promocijo niso potrudili, ugotavlja Rauh.

"Nekateri se niso želeli izpostavljati, kar je še posebej nelogično, če so prijavili projekt. Drugi pa so celo vsak dan objavljali fotografije ali nekaj napisali na družbenih omrežjih, pa niso dodali povezave do projekta, kar je bila zanje velika škoda. Odgovorili so mi, da ljudem ne želijo težiti za denar. Nekaj časa sem jih še spodbujal in jih poskušal spodbuditi in aktivirati, a niso bili motivirani," je povedal Rauh, ki prav zaradi takšnih prvih izkušenj zdaj bolj pozorno izbira projekte.

"''Od tega, ali se bodo potrudili za svoj projekt, je odvisna tudi uspešnost naše platforme in zato se z vsemi projekti pred objavo tudi posvetujemo o načrtu, na kakšne načine in kako pogosto bodo promovirali svojo spletno kampanjo," pove Rauh.

Prijavitelji prvih uspešnih projektov prisegajo na družbena omrežja in krog ljudi, ki jih poznajo. To je uspešno izkoristila tudi Maja Recek, ki je na Adrifund prijavila svoj projekt Simpli šport. Foto: Osebni arhiv Projekt z uspehom povežejo predvsem družbena omrežja

Ker po končanem študiju kineziologije na Fakulteti za šport ni dobila dela, se je Maja Recek januarja odločila podati na samostojno pot. Ponuja različne športne vadbe, tečaje in masaže, na Adrifundu pa je zbirala sredstva za nakup opreme in najem prostorov za izvedbe.

"Najprej sem kontaktirala vse znance in vse starše, za katere sem po vrtcih in drugje že izvajala tečaje. Našlo me je kar nekaj novih ljudi, prijavili pa so se tudi tisti, s katerimi sem že sodelovala. Nato sem na tri dni prek Facebooka iskala všečke in obveščala. Vsak prijavitelj mora tudi veliko vložiti v promocijo, ni dovolj, da je na platformi. Ključna je promocija in to, da zaupajo v svoj projekt," pravi Reckova, ki je v približno enem mesecu izvedla že več kot polovico vseh nagrad, za katere je prejela nakazila podpornikov.

"Tisti, ki so me poznali že od prej, so me tokrat kontaktirali še za masaže, dober glas pa gre tudi od ust do ust. Prav to je tisto, kar sem želela doseči z objavo na Adrifundu – zadovoljni ljudje so najboljša promocija," je odziva vesela Reckova, ki svojo dejavnost zdaj počasi širi.

S prodajo izdelkov vnaprej do nakupa potrebnih orodij

Predvsem z obveščanjem na družbenih omrežjih sta do želenega zneska prišla tudi Denis Plahuta in Teja Kodelja. Zbrala sta več kot tri tisoč evrov, ki jih bosta porabila za nakup orodja za izdelavo unikatnih lesenih modnih dodatkov pod znamko Dendo Longboards.

"Odzivi so bili zelo dobri. V prvem dnevu smo zbrali že več kot dvanajst odstotkov zneska. Najbolj sem se bal, da ljudje ne bodo zaupali sistemu, ker je nov, a skrbi so bile odveč," je povedal Plahuta. Imeli so okoli 70 podpornikov in 45 so nagrade že poslali.

Uspeh lahko prinese tudi sladke težave – povečan obseg dela

Denis Plahuta poleg promocije na družbenih omrežjih stavi tudi na širjenje dobrega glasu o izdelku, ki ga nosi bolj poznana oseba. Glas o metuljčkih, ki jih s Tejo izdelujeta skupaj, jima je s svojim najprej pomagal razširiti rokometaš Miha Žvižej. Foto: Osebni arhiv

Prav zaradi objave na platformi Adrifund je mlad par v zadnjem času še posebej zaposlen. Ob našem pogovoru je Denis Plahuta ravno prebarval 15 novih metuljčkov, ki bodo romali v roke podpornikom.

Odprl je dopolnilno dejavnost in zdaj vsak dan dela od sedme ure zjutraj do približno šeste ure zvečer, saj izdeluje tako nagrade, ki so jih podporniki naročili, kot nova naročila, ki zaradi objave še prihajajo. "No, v nedeljo sem bil prost," se zasmeje Plahuta, ki je z rezultatom zelo zadovoljen.

"Vsak dan smo objavljali na Facebook in Instagram in vsaki fotografiji sem dodal napis, naj tisti, ki mu je izdelek všeč, klikne na povezavo do Adrifunda. Manj je premalo. Predlagali so mi, da bi na začetku in proti koncu objavljal tudi dvakrat na dan. Največ podpornikov je bilo prav z omenjenih dveh omrežij," je povedal Plahuta, ki v prihodnosti načrtuje razvoj spletne trgovine, ki mu bo prihranila čas pri dogovarjanju s stranko.

Platforma je še posebej idealna za umetniške in glasbene projekte

Rauh bi rad dosegel tudi umetniško in glasbeno sfero. Prav izdajatelji knjig in revij, ustvarjalci filmov, glasbene skupine, ki bi rade izdale albume, predstavljajo 66-odstotno uspešnost na islandski platformi Karolinafund, ki je podlaga tudi za slovenski Adrifund.

"To je zanje idealna priložnost, saj lahko vnaprej prodajo vstopnice za svoje koncerte, filmske predstavitve, vnaprej lahko prodajo knjige in albume ter si s tem zagotovijo sredstva za njihovo izdelavo," je v uspeh tovrstnih projektov prepričan Rauh.

To za glasbeno industrijo potrjuje tako pevski zbor, ki je zbral sredstva za turnejo po Španiji, za videoprodukcijo pa tudi Klemen Slakonja, ki je pred tednom dni na Adrifundu zagnal svoj projekt, s katerim zbira deset tisoč evrov za snemanje videa o Donaldu Trumpu. V sedmih dneh, odkar je projekt aktiven, je zbral skoraj polovico želenega zneska, do konca kampanje ostaja še 29 dni.

#TheMockingbirdMan - Donald Trump (Crowdfunding) from Klemen Slakonja on Vimeo.

Prav v teh dneh se uspešno izteka tudi projekt izdaje slikanice. Pravljice zanjo so napisali učenci tretjega razreda iz Krašnje in prav ta primer lahko izpostavimo kot dobro prakso in način, kako lahko s platformo, kot je Adrifund, z nekaj truda in angažiranosti marsikateri projekt dobi zagonska sredstva za uresničenje ideje.

Izteka se tudi projekt Vertikalni vrtovi za knjižico semen, ki je bil objavljen za prvimi osmimi in po vsej verjetnosti v zadnjih urah ne bo zbral dovolj sredstev, da bi bil izpeljan, kako bo šlo novim projektom, pa bomo lahko videli že kmalu. Prav danes se je začela kampanja za projekt 107 dni Alp, v kateri Igor Gruber zbira sredstva za izdajo knjige in DVD-ja o epskem pohodu preko celotnih Alp od Monte Carla do Trsta.

Primerjava uspešnih projektov in tistih, ki sredstev niso zbrali