Kaj je Janša zapisal v ustavno pritožbo v zadevi Patria (video)

Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše, je na novinarski konferenci v slabih dveh urah predstavil včeraj vloženo ustavno pritožbo prvaka SDS Janeza Janše zoper sodbo v zadevi Patria.

Povedal je, da so v ustavni pritožbi navedli več argumentov, da je bila sodba v zadevi Patria pristranska. Med drugim je dejal, da je imela "sodnica (Barbara,op. a.) Klanjšek skozi celoten postopek predsodek, da je Janeza Janšo treba obsoditi" in je skladno s tem vodila celoten postopek do dokončne razsodbe.

Ko je ustavno sodišče pred meseci zavrglo Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti, je večina sodnikov računala na učinkovitost pravnega sredstva pred vrhovnim sodiščem, je dejal Matoz. "Pričakovali so, da bo kršitve ugotovilo že vrhovno sodišče. A zgodilo se je ravno obratno," je povedal Matoz, ki je spisal 56 strani dolgo ustavno pritožbo na vse tri sodbe, in sicer sodbo okrajnega sodišča, sodbo višjega sodišča in odločitev vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti. Pričakuje, da bo ustavno sodišče odločilo zelo hitro in da bo do novega leta odločilo o začasni odredbi, da se Janšo do končne odločitve izpusti iz zapora. "Pa tudi, da bo na koncu ugodilo ustavni pritožbi in vse dozdajšnje sodbe razveljavilo."

Štiri večje kršitve ustave V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da so vsa tri sodišča – okrajno, višje in vrhovno – zagrešila več kršitev ustave: kršitev načela nepristranskosti in neodvisnosti sodišča, načela zakonitosti, ustavnih jamstev in enakega varstva pravic.

Pristranskost sojenja Matoz utemeljujejo tudi z neizločitvijo predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz postopka, v katerem je odločal o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti. Kot je znano, je bil zahtevek za izločitev Masleše dvakrat zavrnjen.

"Drugo zahtevo smo podkrepili z notarsko overjeno izjavo zakoncev, ki sta Maslešo slišala reči, da je treba Janšo sfukati, ni pa zanemarljivo, da je Janša leta 2010 ob imenovanju Masleše za predsednika sodišča temu odkrito nasprotoval. Rekel je, da gre pri njegovi izvolitvi za simbolni posmeh človekovim pravicam." Kaznivo dejanje le abstraktno, ne konkretno Matoz je ponovil do zdaj večkrat izraženo stališče, da bi morala sodba vsebovati konkreten opis kaznivega dejanja, saj "samo konkreten opis lahko dejanje naredi enkratno in neponovljivo". Prepričan je, da se je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti zgodila samovoljnost vrhovnega sodišča, čeprav ni v sodbi ne načina kaznivega dejanja ne kraja, obstajal pa naj bi tudi razkorak med datumom, ki ga za kaznivo dejanje navaja obtožnica (leto 2005), in tistim, ki ga navaja vrhovno sodišče (leto 2006). Gre za sodbo presenečenja, Janša pa ne ve, kaj se mu očita, pravi Matoz.

Matoz: Celoten proces je defekten Matoz je celoten proces v zadevi Patria označil za defekten, opozoril je tudi na kršenje pravice do obrambe, saj Janša naj ne bi vedel, kaj mu očitajo, zaradi česar se ni mogel braniti drugače kot z zanikanjem. In še: Janša naj bi obljubo sprejel prek pokojnega Jožeta Zagožna, kar pa se po besedah Matoza pojmovno izključuje. "Ali jo sprejmeš ali ne," je povedal. Matoz je kritičen tudi do tako imenovanega indičnega kroga, ki je podlaga za sodbo zoper Janšo, Krkoviča in Črnkoviča, kot pravi, ni nobenega znanega dejstva, na podlagi katerega bi bilo indično mogoče sklepati na drugo dejstvo. Zato po njegovih besedah sodba v zadevi Patria ne dosega najmanjšega standarda obsodilne sodbe. "Gre za arbitrarno nizanje indicev, ko je sodišče polnilo vrzeli, kaj vrzeli, brezno lukenj tožilstva z dobro razvitim domišljijskim konstruktom na škodo obrambe," je prepričan Matoz.