Ljudmila je izkušena pevka. Vsa tista leta, ko je prepevala v lokalnem cerkvenem pevskem zboru, se bodo končno obrestovala. Slovenija in Evropa bosta spoznali, da dober glas seže v deveto vas.
Ljudmila Novak je v četrtek zvečer, ko je noč že legla nad državo, zleknjena v svoj domači naslonjač stiskala pesti za Slovenijo. "Letos nam bo uspelo! Čutim to! Če kdaj, potem imamo tokrat končno šanso, da zmagamo na Evroviziji. Da pokažemo Evropi in Avstraliji, da smo Slovenci narod z najboljšim glasbenim okusom." Oh, kako je zacepetala, ko je postalo jasno, da se je Sloveniji uspelo prebiti v finale!
Tudi nadškofu je bil všeč njen status na Facebooku
"Slovenija gre napreeeeeej," je objavila na svojem profilu na Facebooku. In koliko všečkov je dobila! Miro, Janez, Dejan, Karl, Alenka, Luka, čisto vsi po vrsti so všečkali njen status. Tudi nadškof ob njenem pozitivnem sporočilu ni mogel ostati ravnodušen. "Pesem je tista, ki je združila Slovence in Slovenke. Ni pomembno, ali si levi ali desen, pomembno je le, da si za Slovenijo," si je rekla. Takrat pa jo je udarilo kot strela z jasnega: "Vem, kako lahko Slovenci končno dosežemo spravo!"
Letos ne bo časa, da bi metala na koš
Ljudmila je dobro vedela, v kaj se spušča. Če se bo odločila za ta korak, bo morala trdo garati. Poletni dopust lahko kar odpiše. Letos ne bo videla morja, ob večerih ne bo časa, da bi vrgla kakšno partijo kart, in ob jutranji zarji ne bo mogla smukniti v gozd po jurčke. Sploh pa ne bo časa, da bi s poslancem NSi Matejem Toninom metala na koš.
Ljudmila gre na Evrovizijo
To je bila priložnost, ki je ni smela izpustiti iz rok. "Širnemu svetu bom pokazala, da smo lahko eno srce in ena duša. Prihodnje leto bom Slovenijo na Evrosongu zastopala jaz," je sklenila Novakova. Da, presenečeni ali ne, Ljudmila je kar velika oboževalka izbora za pesem Evrovizije. Kaj velika oboževalka, ona je pravi fanatik. Ne verjamete? Zakaj bi se potem fotografirala s slovenskima predstavnikoma na letošnjem izboru Maraayo?
Ljudmila se je torej odločila, da bo prihodnje leto zastopala Slovenijo. A ničesar ni želela prepustiti naključju. Prepričana je bila, da bodo Slovenci in Slovenke ob njenem nastopu spoznali, da se ni vredno prepirati, ampak da moramo stopiti skupaj in zadihati z enimi pljuči.
Kje bo zapela Ljudmila
A kje bo Slovenija gostila tekmovanje za pesem Evrovizije, če letos zmagamo? Na kakšnem odru bo Novakova najprej Slovenkam in Slovencem, nato pa še širni Evropi, pokazala, da smo enotni? Pri nas vendar nimamo tako velikih dvoran. Cerkve, kjer je nastopala s svojim zborom, so pretesne.
Ponudba, ki je ni mogla zavrniti
Njena zamisel se je v vrhovih slovenske politike širila kot blisk. Ko je ljubljanski župan Zoran Janković slišal za njene načrte, je kar zastrigel z ušesi. Vzel je telefon in jo poklical. Zanjo je imel mamljivo ponudbo, ki je ni mogla zavrniti.
Zoran: Živjo, zmagovalka!
Ljudmila: No, no, Zoran, ustavi konje. Nisem še zmagala. (se zahihita)
Zoran: Ne bodi no tako skromna. Vsi vemo, da je tvoj glas božanski, da je tvoj ritem neizprosen. Ljudmila, jaz verjamem vate. Ljubljana je na tvoji strani.
Ljudmila: Hvala, Zoran. Hvala za podporo. Ampak ...
Zoran: Poslušaj, v najlepšem mestu na svetu imamo najlepšo dvorano. Tam bi lahko imeli Evrovizijo. In ker verjamem vate, v zmago Slovenije, sem prepričan, da jo bomo potrebovali.
Ljudmila: Veš, Zoran, dvorana v Stožicah je lepa, ne ugovarjam ti. Ampak trgovskega centra še vedno ni, pa tako si nam ga obljubljal.
Zoran: Ampak Ljudmila, potem je prišla kriza in sama dobro veš, da se je vse ustavilo. Morda pa mi lahko ti pomagaš in vprašaš kakšnega svojega prijatelja v premožnih visokih cerkvenih krogih, ali bi vložil v ta projekt.
Ljudmila: Morda bi lahko poskusila. Cerkvena zvonova sta spet pripravljena na naložbe … Ampak Zoran, tudi okolica Stožic ni dokončana. Niti rožic še nisi zasadil po gredicah.
Zoran: Ljudmila, zdaj pa ti mene posluš'. Če boš drugo leto pela za Slovenijo, bomo zrihtali toliko rožic, kolikor boš želela. Kar hočeš, tulipane, magnolije, rdeče vrtnice. Kar ti srce poželi. Rožice za rožico.
Janković je znal biti pravi šarmer. Ljudmili pa je to godilo. Hahljala se je kot kakšna najstnica, a ni smela pokazati, kako zelo ji je všeč laskanje ljubljanskega župana.
Ljudmila: Ja, kaj pa kakšne klopce, kaj za pod zob ob dvorani?
Zoran: Poglej, obljubim ti, da bomo vse pravočasno uredili. Bomo imeli čevapčiče, da bodo še viole iz Maribora hodile k nam na malico!
Ljudmila: Veš kaj, Zoran? Včasih težko verjamem tvojim besedam. Upam, da se boš držal najinega dogovora. Ker bom sicer prisiljena, da tekmovanje za pesem Evrovizije izvedemo pri zamejcih v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem.
Kdo bo Ljudmili kril hrbet?
Za dvorano je poskrbela. Zdaj jo je čakala še druga naloga: kdo bodo njeni spremljevalci na odru, njeni backvokalisti? Na koga v slovenski politiki se lahko zanese, da ne bo sredi njene pesmi začel peti sola? "Na Karla gotovo ne. Morda bi lahko vprašala Alenko. Ona res obvlada!"
Pahor Ljudmili: Ajde, miška mala, gremo!
V petek dopoldan se je Ljudmila že pomešala med dijake, ki so v središču Ljubljane zaplesali maturantsko četvorko, in se zavrtela z njimi. "Ajde, miška mala, gremo," je predsednik Borut zaklical Ljudmili, ko je preizkusila svoje ritmične sposobnosti z dijaki z ljubljanskih srednjih šol.
Komad, ki zažiga
Ljudmila je kar drhtela od vsega tega navdušenja. Njen načrt je bil popoln! Najprej bo zmagala na Evroviziji in nato še spravila Slovence in Slovenke. Le popolno pesem moram še izbrati, si je rekla. "Najbolj bi zagotovo zažigal kakšen že preizkušen komad! A kateri bi to lahko bil," se je spraševala. Nato pa se ji je posvetilo! Aleluja, našla ga je.