Jutri bo edina nedelja v letu, ko boste spali uro dlje

Prestavljanje ure se dogaja zaradi evropske direktive o ureditvi poletnega časa. Ta se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem času, tako da se uro prestavi za eno uro naprej, poletni čas pa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri po poletnem času, ko se uro prestavi za eno uro nazaj.

Poletni čas (DST – Daylight Saving Time) je čas, ki ga prevzame država za določeno obdobje leta, ponavadi gre za premik uro naprej od standardnega uradnega časa.

V Sloveniji uro premikamo od leta 1983 Evropska unija je leta 1996 standardizirala DST. Od leta 2006 je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa v slovenski pravni red prenesena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta. DST upošteva večina območij v Severni Ameriki in Evropi (edina evropska država, ki ne upošteva DST, je Islandija), večina območij v Afriki in Aziji pa ne.

V Južni Ameriki večina držav na severu celine ne upošteva poletnega časa, v Čilu, Paragvaju, Urugvaju in delih Brazilije pa ga. V Oceaniji poletni čas upoštevajo na Novi Zelandiji in v nekaterih južnih avstralskih zveznih državah, drugod pa ne.

Zakaj bi uro sploh prestavljali? Pred dobrimi sto leti so znanstveniki začeli ugotavljati, da bi bilo dobro dnevno svetlobo bolje izkoristiti in za eno uro podaljšati dan, da bi pozneje začeli prižigati luči. Če bi ljudje vstajali ob sončnem vzhodu in šli spat šele po sončnem zahodu, ne pa takrat, ko še sije sonce, bi privarčevali energijo, so ugotavljali.

Eden prvih, ki je resno predlagal prehod na DST, je bil angleški gradbenik William Willett, a s svojo leta 1907 objavljeno brošuro Razsipavanje z dnevno svetlobo ni prepričal britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.