Joras: Hrvaška si je prilastila slovensko območje

Po besedah Joška Jorasa gre za 10.400 kvadratnih metrov zemljišč, katerih vrednost je bila v razpisu ocenjena na štiri evre za kvadratni meter.

Joras: Prisiljen sem bil še enkrat obvestiti javnost Kot je spomnil Joras, so hrvaške ustanove julija lani objavile javni razpis za prodajo omenjenih zemljišč, decembra pa je bila prodaja realizirana in potrjena. Pojasnil je, da je na to opozarjal, slovenska vlada pa se po njegovih besedah ni odzvala, kot bi morala, zato je bil prisiljen o dogodkih ponovno obvestiti javnost in v četrtek poslal odprto pismo premieru Janezu Janši, je še dejal.

Joras: Cerar hoče v zaščitenem krajinskem parku graditi teniška igrišča Po Jorasovih besedah je med tremi novimi lastniki tudi solastnik Casinoja Mulino Urban Cerar, vsi trije lastniki pa so tako slovenski kot hrvaški državljani, je še dejal. Po njegovih besedah je bil razpis "pisan na kožo" Cerarju, ki naj bi želel v zaščitenem območju krajinskega parka Sečoveljskih solin zgraditi teniška igrišča oziroma rekreativne površine.

Buje: Prodana kmetijska zemljišča so bila v lasti Hrvaške Predstavnik mestne uprave v Bujah Mauricio Sinković pa je danes dejal, da so Buje kmetijska zemljišča na območju ob Dragonji pri Kaštelu prodale ali dale v najem v skladu s programom hrvaškega ministrstva za kmetijstvo za razpolaganje s kmetijskimi zemljišči. Po njegovih besedah gre za nekaj manj kot dva hektarja zemljišč in da so bila v lasti Hrvaške.

Slovenija protestirala pri Hrvaški zaradi ravnanja ob Dragonji

Slovensko zunanje ministrstvo je danes poklicalo na pogovor začasno odpravnico poslov hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Ani Pejković in ji izročilo protestno noto. Kot so sporočili z MZZ, so noto izročili odpravnici poslov, ker veleposlanika Maria Nobila danes ni v Sloveniji. Ministrstvo je v noti protestiralo proti pravnim aktom in aktivnostim hrvaških organov v zvezi s kmetijskimi zemljišči na levem bregu Dragonje, ki so na ozemlju Republike Slovenije in so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

MZZ: Zemljišča ostajajo v lasti Republike Slovenije MZZ je poudarilo, da kakršnikoli pravni akti hrvaških organov v zvezi z omenjenimi zemljišči pomenijo protipravna razpolaganja in posege v lastninsko pravico slovenskega lastnika zemljišč. V skladu s tem so vsi pravni posli, ki so bili morda že sklenjeni na temelju protipravnega razpolaganja, nični in nimajo nobenega pravnega učinka. Zemljišča ostajajo v lasti slovenskega lastnika, t.j. Republike Slovenije. Po ocenah MZZ pomeni opisano hrvaško ravnanje kršitev temeljnih postulatov pravne države in vladavine prava, ki jih spoštujejo vse članice Evropske unije.

Sanader: Vprašanje zemljišč stvar meddržavnih komisij

Hrvaški premier Ivo Sanader je dejal, da bi morali to vprašanje, tako kot vse podobne spore, urejati meddržavni komisiji, ki sta ju državi oblikovali za iskanje rešitve vprašanja meje. Omenjeni komisiji imata glede vprašanja meje dve nalogi - ena pripravlja pravni okvir za pristop k mednarodnemu pravosodnemu telesu, najverjetneje Meddržavnemu sodišču v Haagu, je dejal. Naloga druge mešane komisije pa je, da ugotovi, katere so sporne točke na meji, ki bodo predmet postopka pred omenjenim sodiščem.

Gre za komisiji, ki sta jih državi oblikovali na podlagi lanskega dogovora slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Janše in Sanaderja na Bledu. Premiera sta takrat dosegla tudi neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Hrvaška stran sodišče v Haagu podpira, slovenska pa zahteva, da se pred sprejetjem odločitve počaka na strokovna mnenja obeh komisij.

Ni znano, ali sta se komisiji sploh že kdaj sestali O delu komisij v javnosti ni veliko znanega, razen tega, da sta bili ustanovljeni in da so bili imenovani njuni člani. Ali sta se kdaj sestali, ni jasno, je pa slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel po prvem srečanju z novim hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem v začetku meseca v Münchnu dejal, "da je morda čas" za sestanek teh komisij.

Zagreb ljubljanske trditve zavrača

Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenski protest zavrnilo. Kot so ponovili v Zagrebu, so zemljišča na levi, južni strani kanala svetega Odorika, nedvomno del hrvaškega državnega ozemlja. Na slovensko noto je odgovoril pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Neven Pelicarić, ki je sprejel slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Milana Orožna Adamiča in mu predal diplomatsko noto.

Hrvaška: Takšno stališče temelji predvsem na stanju meje z dne 25. junija 1991 Hrvaška poudarja, da so lastnina in druge pravice nad omenjenim ozemljem določena s hrvaškimi zakoni in da so vpisane v katastrske evidence in zemljiške knjige, ki jih vodijo pristojne hrvaške občine in sodišča. "Takšno stališče temelji predvsem na stanju meje z dne 25. junija 1991 ter na izvajanju suverene oblasti pristojnih upravnih teles Republike Hrvaške na omenjenem območju," so zapisali v sporočilu za javnost.

Mesić: Stališča Hrvaške izhajajo iz določil Badinterjeve komisije

Medtem se je oglasil tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je dejal, da gre zgolj za nadaljevanje istega spora, tistega o delu meddržavne meje na kopnem. Ponovil je, da stališča Hrvaške izhajajo iz določil Badinterjeve komisije, ter da je treba poiskati strokovno rešitev, ne pa le ponavljati določenih stališč, ki ne vodijo k rešitvam.

Jarc: Vprašanje lahko postane tudi problem v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU Na informacije sta se odzvala tudi ministra za kmetijstvo Iztok Jarc in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Jarc je opozoril, da lahko to vprašanje postane tudi problem v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Podobnik je izrazil obžalovanje in ocenil, da gre za neevropsko ravnanje Hrvaške, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter absolutno nesprejemljivo, je poročala TV Slovenija.

Sklad kmetijskih zemljišč: Prodaja s strani Hrvaške nična

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je v današnjem sporočilu za javnost poudaril, da je prodaja slovenskih zemljišč na levem bregu reke Dragonje s strani hrvaške občine Buje zanj nična in da zato nima pravnih posledic.

Dodali so, da sklad do danes ni bil seznanjen, da bi na zemljiščih, ki jih oddaja v zakup na območju levega brega Dragonje, prišlo do poskusov odvzema posesti s strani tretjih oseb. V kolikor pa se bo to dejansko zgodilo, bo sklad poskrbel, da bodo vložena ustrezna pravna sredstva za zaščito posesti zakupnikov.

Pusićeva: Ključni problem ni ERC, ampak rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo

Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU Vesna Pusić se je danes v Bruslju sestala z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Štiristranski sestanek Slovenije, Italije, Hrvaške in Evropske komisije o zaščitni ekološko-ribolovni coni (ERC) v Jadranu se načrtuje, a datuma še ni, je povedala.

"Moje stališče pa je, da eden ključnih problemov ni ERC, ampak dokončna rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo," je poudarila. Rešitev tega problema bi zmanjšala niz drugih problemov, ki so proizvod nerešenega vprašanja meje, je pojasnila Pusićeva, sicer članica hrvaške nacionalne stranke (HNS).

TV Slovenija: Sporne hrvaške označbe na tromeji

Hrvati so v Morski šumi, na deset kvadratnih kilometrov velikem mejnem območju med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, kjer meja še ni določena, nekatere dele v slovenskem katastrskem območju označili z mejnimi kamni z napisom Republika Hrvaška, je poročala TV Slovenija v osrednjem dnevniku.

Morska šuma je mejno območje, kjer se poleg lova ukvarjajo tudi z naravi prijaznim kmetovanjem. Na murskosoboški policijski postaji so glede omenjenih mejnih kamnov dejali le, da gre za kompleksna vprašanja in da bodo uradni podatki znani v enem tednu, je še poročala TV Slovenija.