Sobota, 18. 9. 2021, 22.49
3 leta, 2 meseca
INTERVJU: PROF. DR. MATJAŽ JEREB, VODJA ODDELKA INTENZIVNE TERAPIJE INFEKCIJSKE KLINIKE UKC LJUBLJANA
Jereb: Razmere v državi so slabe, projekcija katastrofalna. Zaprtje družbe je ukrep, ki deluje. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
166
"Trenutne razmere v državi so slabe, projekcija še slabša. Številke rastejo. V zadnjih dneh imamo več kot tisoč novih dnevno okuženih primerov. Projekcije kažejo, da lahko konec septembra v bolnišnicah pričakujemo že 700 bolnikov na navadnih posteljah in 150 ali celo več bolnikov na intenzivnih oddelkih," je razvoj četrtega vala epidemije opisal Matjaž Jereb, predstojnik Intenzivne enote Infekcijske klinike UKC Ljubljana, ki se je svetovalni skupini ministrstva za zdravje pridružil letos marca.
Spomnimo se, kako različna so bila mnenja o zaprtju države v tretjem valu epidemije, tudi znotraj svetovalne skupine. Kako ste se takrat opredelili sami? V intenzivnih enotah je že naraščalo število bolnikov, takrat ste opozarjali, da bomo, če krivulje ne bomo obrnili navzdol, imeli katastrofo. Kje smo danes?
Moja osebna stališča takrat in tudi moja osebna stališča zdaj, ker izhajam iz okolja, kjer delam, torej oddelka intenzivne terapije, kjer se soočamo z najtežjimi bolniki, ki zaradi covid-19 žal prepogosto tudi umirajo, so bila v luči tega dokaj ostra. Bil sem zagovornik ostrih ukrepov, vključno z zaprtjem države v prvem, drugem in delu tretjega vala. Če pogledamo nazaj, je popolno zaprtje družbe in prekinitev vseh aktivnosti ukrep, ki deluje in je najučinkovitejši. Je pa jasno, da to v realnem življenju težko sprejemamo. Glede na to, da imamo v tem trenutku druga orodja za obvladovanje epidemije, to res ni sprejemljivo.
Veliko nezadovoljstva je bilo v javnosti ob odloku za obvezen PCT-pogoj, kar so mnogi izrazili tudi na sredinem protestu pred Državnim zborom. Kako to komentirate kot zdravnik, intenzivist, ki rešuje življenja najtežje bolnih?
Noben ukrep, ki je bil sprejet tekom epidemije, ni stoodstotno delujoč. Tudi PCT ne. Dejstvo pa je, da so razmere takšne, da zadeve ne moremo pustiti prepuščene same sebi. Ukrepi so ob danih epidemioloških razmerah nujni.
Zakaj je po mnenju Jereba PCT-pogoj pomemben, je pojasnil v spodnjem videoposnetku:
Na vladi so obljubili, da zapiranja države ne bo. Kje je meja, koliko lahko še zdrži zdravstveni sistem?
Zdravstveni sistem ima določene kapacitete, ki pa so končne. S porastom števila covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, s porastom bolnikov, ki potrebujejo obravnavo na intenzivnih oddelkih, se seveda problem stopnjuje. Dejstvo je, da mi že sicer v normalnih razmerah nimamo ustreznega števila kadra za oskrbo vseh bolnikov, v času epidemije rezerve v kadru ni bilo. Število postelj smo res da povečali, pridobili dodatno opremo, a kader ostaja velik problem. In druge rešitve, kot da ob porastu covidnih bolnikov prerazporejamo kader iz necovidnih dejavnosti, dejansko nimamo.
Veliko škode je po mnenju Jereba že storjene. "Še večja bo ob dodatnem porastu covidnih bolnikov. Gre za škodo, ki jo bodo in so jo že utrpeli vsi necovidni bolniki, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, različne posege in preglede. Brez te kolateralne škode žal ne gre. Tega se zavedamo, a zavedati se je treba tudi, da so covidni bolniki akutni bolniki, potencialno neposredno življenjsko ogroženi in jih je potrebno oskrbeti."
Kakšno pa je stanje na kliniki? Vas skrbi, da postelj ne bo dovolj? Koliko kapacitet je dejansko na voljo? Lanskega oktobra ste v medijih dejali, da so kolegi povsem izčrpani in delajo na robu zmogljivosti.
Na navadnih posteljah je v UKC Ljubljana danes hospitaliziranih 70 covidnih bolnikov, na intenzivnih oddelkih pa 34 kritično, neposredno življenjsko ogroženih bolnikov s sars-cov-2 virusno okužbo (podatki za petek, 17. 9. 2021; op. a.). Dodatne kapacitete so pripravljene, a vprašanje, kje je meja, predvsem pa koliko bolnikov lahko varno in strokovno ustrezno oskrbimo, ostaja. Vemo, da smo imeli v drugem valu v enem dnevu v UKC Ljubljana hospitaliziranih največ, 350 bolnikov, od teh 69 na oddelkih za intenzivno terapijo. To so številke, do katerih lahko gremo precej zanesljivo tudi v četrtem valu.
Na državnem nivoju je bilo v enem dnevu največ hospitaliziranih 1.300 bolnikov, na intenzivnih oddelkih 216 bolnikov. Obstajajo projekcije, kje je meja. Sploh intenzivne postelje so ozko grlo, na katerem se lomi oziroma zdrži naš zdravstveni sistem, in glede covidnih intenzivnih postelj gremo lahko nekje do številke 230, morda 240. Ne govorim o "fizičnih" posteljah, gre za intenzivne postelje, kjer lahko bolnike s kadrom dejansko tudi oskrbimo. Upam, da se državljani tega zavedajo in da storimo še kaj v tej smeri, da preprečimo dodaten porast. Cepljenje je tisto orodje, ki nam lahko vsaj deloma še pomaga.
A vseeno se zdi, da ljudje tega ne razumejo? Češ, zdravniki so mi dolžni pomagati, če zbolim.
Vsekakor je naše poslanstvo, naloga in obveznost, da oskrbimo vsakega bolnika, ki potrebuje našo pomoč in temu je namenjeno naše znanje. Na to smo pripravljeni, a želimo si in tudi pričakujemo, da bo vsak posameznik v državi vsaj malo razmislil in prispeval svoj del k obvladovanju epidemije. Tisti del, ki ga lahko prispeva. Spet se vračam k cepljenju – v povezavi s cepljenjem v javnosti zasledimo številne neumnosti, ki nimajo popolnoma nobene osnove v stroki in to težko razumemo, še sploh, ker ti različni konstrukti teorije zarot po pričevanju mnogih predstavljajo ključni razlog, zakaj se ljudje ne cepijo.
"S cepljenjem lahko učinkovito vplivamo na pojavnost hude oblike bolezni, na pojavnost kritične oblike bolezni in s tem zmanjšamo pritisk na zdravstvene ustanove, prispevamo k obvladovanju epidemije, k temu, da se bo neugodna epidemiološka krivulja obrnila navzdol. Zato res težko razumemo, da ljudje ne upoštevajo stroke, upoštevajo pa nekompetentne, samooklicane strokovnjake, ki nimajo nobenih izkušenj pri zdravljenju covidnih bolnikov in ne nazadnje nobenega znanja s tega področja," je opozoril Jereb.
Okužbe so v zadnjem tednu močno narasle. Dnevno število potrjenih primerov se vrti okoli 1.200, 1.300. Čemu to pripisujete? Je aktivno okuženih več, kot kažejo uradne številke, to je 12 tisoč aktivno okuženih v državi?
Ta ocena je dokaj realna, tudi glede na število bolnikov, ki iščejo pomoč v bolnišnici. Dejstvo je, da je virusa v družbi veliko, od tod tudi porast števila novih primerov. Dodaten problem je nova različica virusa, (delta, op. a.) ki je znatno bolj kužna, kot so bile prejšnje oblike virusov.
V zadnjem tednu je naval na cepljenje proti covid-19 izjemen. Prepozno?
Če bi imeli v tem trenutku precepljene 80 ali vsaj 70 odstotkov populacije, se verjetno ne bi soočali s trenutnimi težavami. Povečan pritisk bolnikov na bolnišnice, na navadne in intenzivne postelje, je velik problem. Ni prepozno za cepljenje, res pa je, da zamujamo.
Vsak dan v Sloveniji poročamo tudi o več smrtih. O povečanem številu smrtnih primerov in predvsem okužb poročajo tudi iz držav, kjer je sicer precepljenost visoka, pogosto kot zgled omenjamo Izrael. Zakaj okužbe rastejo?
Kar zadeva smrtnost ob novi različica virusa, nimamo prepričljivih podatkov, da je ta virus nevarnejši, da ga spremlja težja oblika bolezni. Gre enostavno za dejstvo, da posamezniki zbolevajo. Več kot jih zboli, več jih potrebuje bolnišnično obravnavo, več imamo kritičnih oblik bolezni in to spremlja tudi višja smrtnost. Tudi pri nas, nedvomno, bo s porastom bolnikov predvsem na intenzivnih oddelkih, število umrlih zaradi covid-19 v naslednjih dneh in tednih zanesljivo raslo. Delta različica je precej bolj kužna, po podatkih vsaj štirikrat bolj kot prejšnja, alfa različica.
Ni še prepozno za cepljenje, meni Jereb, a pravi, da zamujamo.
Kdo so bolniki, ki se zdaj zdravijo v bolnišnici? Najstarejši, najmlajši, so sicer zdravi, imajo pridružene bolezni? Kaj vas je pri posameznikih med zdravljenjem covid-19 morda presenetilo kot intenzivista?
Ena od značilnosti četrtega vala je, da bolnišnično obravnavo iščejo in potrebujejo v povprečju mlajši bolniki in tudi povprečna starost bolnikov, ki jih zdravimo na oddelkih za intenzivno zdravljenje, je nižja. V UKC Ljubljana je danes povprečna starost bolnikov 58 let (17. 9. 2021; op. a). Še vedno prevladujejo bolniki s sočasnimi kroničnimi boleznimi, več imamo bolnikov s hudo motnjo imunosti. So pa med bolniki tudi popolnoma zdravi posamezniki brez kakršnekoli sočasne bolezni. Večkrat sem že povedal in ponovno poudarjam: pred covid-19 nihče ni absolutno varen. Najmlajši bolnik, ki ga trenutno zdravimo v intenzivni enoti, je star 27 let, najstarejši 83 let.
V javnosti je veliko polemik tudi o tem, ali v bolnišnicah leži več cepljenih ali necepljenih ljudi. Kakšno je to razmerje, kje je resnica?
No, resnica je v tem, da je še vedno cepljenih premalo Slovencev, to je dejstvo. Dejstvo je tudi to, da nobeno od cepiv ni stoodstotno učinkovito, tudi cepivo proti covid-19 ne. A še enkrat poudarjam, da imamo trdne podatke in dokaze, ki govorijo v prid temu, da cepljenje učinkovito preprečuje hud potek bolezni, kritično obliko bolezni. Torej cepljenje pomembno zmanjšuje verjetnost, da boste kot cepljen posameznik potrebovali sprejem in obravnavo na intenzivnem oddelku, da boste potrebovali tubus, podporo aparata za mehansko predihavanje in da boste zaradi covid-19 umrli. To je ključno, ščiti nas pred zapleti. Zato je cepljenje tisto orodje, ki ga imamo, a ga žal nismo izkoristili v tej meri, kot bi ga lahko.
Poglejmo še številke: danes imamo v državi med vsemi bolniki, ki so zdravljeni v bolnišnici, 76 odstotkov necepljenih, med njimi je na intenzivnih oddelkih v Sloveniji danes 88 odstotkov necepljenih (17. 9. 2021; op. a). Res je, da so posamezni bolniki v bolnišnicah, tudi v intenzivnih enotah, cepljeni oziroma popolnoma cepljeni, vendar so ti redki. In poudarjam, da so to starejši bolniki, s številnimi sočasnimi kroničnimi boleznimi in da v tej skupini cepljenih in zbolelih prevladujejo bolniki s hudo imunsko motnjo. Gre za bolnike, pri katerih že sicer ne pričakujemo ustreznega odgovora na kakršnokoli in katerokoli cepivo.
Kaj pa otroci? Koliko je kritično bolnih v tej populaciji?
Redki so tisti, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo in tudi zapleti so pri njih redki. Trenutno imamo v UKC Ljubljana hospitalizirana dva dojenčka s covid-19 (17. 9. 2021; op. a.)
Se vam zdi, da ljudi dovolj skrbi visok delež okužb? Se zavedajo, da je nespoštovanje ukrepov lahko razlog za hitro širjenje virusa? Kaj jim sporočate?
Osebno razmišljam, da se ljudje še vedno premalo zavedajo vseh problemov, ki spremljajo covid-19, vključno s tem, da je covid-19 potencialno smrtna bolezen. Posamezniki, sploh zdravi, razmišljajo, da se jih bolezen ne more dotakniti, da so na nek način varni. A še enkrat poudarjam, nihče ni varen. Tu je še odpor proti različnim ukrepom, vključno s pogojem PCT, morda kar ignorantski odnos do tega. Res je, da je po uvedbi teh ukrepov strmo naraslo zanimanje za cepljenje, to podpiram in upam, da bo tega v prihodnjih tednih še več in veliko. Na drugi strani pa to kaže, da se ljudje ne zavedajo problema in ne zavedajo tega, da s cepljenjem ščitijo sebe in se marsikdo očitno za ta korak odloči zaradi drugih vzgibov.
V teku so številne razprave o pogoju PCT, odstranitvi pogoja T, v javni upravi že velja pogoj PC. To podpirate ali ste za bolj rigorozne ukrepe?
Če bi ukrepe v sklopu PCT-pogoja izvajali, bi verjetno stvari bolje obvladovali. Če se bodo razmere še stopnjevale, pa bo treba stopnjevati tudi ukrepe. Smo pa znotraj svetovalne skupine večkrat razpravljali o obveznem cepljenju. Sam se s tem strinjam, vsaj za določene skupine v populaciji, predvsem tiste, ki najpogosteje zbolevajo, ki so najbolj ogrožene in predstavljajo največji pritisk na bolnišnice. Tu bi bilo verjetno smiselno postaviti neko mejo: če bi cepili vse nad 40. letom starosti, bi bil problem manjši in lažje obvladljiv. Velik odstotek necepljenih med delovno populacijo me skrbi. Skrbi in žalosti pa me tudi dejstvo, da številni sodelavci in sodelavke niso cepljeni in ne verjamejo stroki. Nam, ki imamo znanje in izkušnje s tega področja.
Napovedi kažejo, da bo vrh četrtega vala sredi oktobra?
Ja, projekcija je res slaba, da ne rečem katastrofalna. Verjetno, verjetno drži, da lahko nekje v oktobru pričakujemo vrh epidemije, vprašanje je samo, ali bo ta vrh zelo kratek ali podaljšan, kot je bilo od novembra lani pa vse do februarja, začetka marca letos. Nekaj lahko prispeva vsak posameznik, a epidemija je že v takem razmahu, da je žal ne moremo na hitro prekiniti.
166