Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
11. 8. 2011,
10.06

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 11. 8. 2011, 10.06

8 let, 8 mesecev

Jelinčič ovadil Kresalovo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali pravic in nevestnega dela v službi je prvak SNS Zmago Jelinčič zoper ministrico v odstopu Katarino Kresal na okrožno tožilstvo vložil kazensko ovadbo.

Jelinčič je le dan po tistem, ko je Kresalova nepreklicno odstopila z mesta notranje ministrice, na okrožno državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic in nevestnega dela v službi. Ministrica ovadbe ne komentira. Kot je povedal za SiOL, je pohitel zato, ker ugotavlja, da "našim sodnim organom ne gre zaupati, saj se je v preteklosti večkrat izkazalo, da delujejo po političnih preferencah in prijateljskih linijah". Naj spomnimo, da je namestnik predsednika protikorupcijske komisije Rok Praprotnik včeraj, ko je skupaj s kolegico predstavljal načelno mnenje o ravnanju pristojnega ministrstva in ministrice, ki ustreza definiciji korupcije, povedal, da komisija, ki je načelno mnenje izdala na podlagi starega zakona, nima pooblastil, da bi ukrepala, da pa policija primer že preiskuje in jim bodo predali vso dokumentacijo, če jo bodo zahtevali. Direktni naklep, hudodelsko združevanje … Jelinčič v ovadbi Kresalovi očita, da so bila dejanja storjena z direktnim naklepom in tudi z zavedanjem o pridobitvi premoženjske koristi: "V opisani ovadbi so jasno podani vsi znaki kaznivih dejanj, ki kažejo tudi na hudodelsko združevanje. Notorno dejstvo je, da je ministrica sama pravnica, nekdanja odvetnica, in bi mogla in morala vedeti, da s takšnimi naklepnimi ravnanji izpolnjuje vse predpisane znake kaznivih dejanj. Ekskulpacijskih razlogov v smislu prelaganja na strokovne komisije ni mogoče uveljaviti, kajti ministrica je podpisala pogodbo z osebo, za katero je vedela, da je zaradi javnega interesa in zakonitosti delovanja pravne države sporno in protipravno in domnevno tudi koruptivno."

V ovadbi nato Jelinčič podrobneje razlaga, da je ministrstvo "pri opremljanju prostorov s premično opremo na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, ker za izbiro izvajalca ni uporabilo ustreznega postopka javnega naročanja v skladu z zakonom. Pri najemu stavbe na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani je kršilo zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ker ni vodilo postopka ravnanja s stvarnim premoženjem na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku".

MNZ ni izdelal meril za izbor poslovnih prostorov Plemeniti Kresalovi očita, da ni mogoče ugotoviti, da bi ministrstvo vnaprej oblikovalo izhodiščne pogoje, prav tako tudi ne, da bi ministrstvo merila za izbor poslovnih prostorov in način njihove uporabe določilo vnaprej.

V nadaljevanju piše, da je ministrstvo v postopku za najem stavbe na Dimičevi ulici pridobilo mnenje ministrstva za finance glede uporabe izjeme od pravil javnega naročanja, ministrstvo pa je v mnenju zapisalo, da na podlagi 6. točke 18. člena Zakona o javnem naročanju ni mogoče izločati iz uporabe gradbenih pogodb, in da če bo prevzelo ministrstvo objekt z že izvedenimi zaključenimi deli, bo šlo za najem obstoječega objekta, drugače pa bo ministrstvo moralo izvesti postopek javnega naročanja, ker navedene izjeme ni mogoče upoštevati.

Opremljanje prostorov še pred podpisom pogodbe V ovadbi med drugim piše, da sta bila opremljanje in finalizacija posameznih prostorov že pred podpisom najemne pogodbe izvedena po zahtevah ministrstva, kar kažejo nekatere navedbe iz primopredajnega zapisnika 25. januarja 2010.

Po njegovem mnenju je tako ministrstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, ker za opremljanje prostorov ni uporabilo ustreznega postopka javnega naročanja.

"Stvarno premoženje se lahko najema le, če ga upravljavec nujno potrebuje za izvrševanje svojih nalog, na internem trgu pa ni na voljo primernega premoženja, pred sklenitvijo pogodbe pa se preverijo ponudbe na zunanjem trgu in izvedejo pogajanja z najugodnejšimi ponudniki," je v ovadbi zapisal Jelinčič.

Ponudniki niso bili enakopravni Navaja še, da v dokumentaciji ministrstva ni listinskih dokazov, da so bili pogoji, merila in podobno predstavljeni vsem potencialnim ponudnikom enako, ugotavlja pa tudi, "da ministrstvo med zbiranjem ponudb tudi samo ni natančno vedelo, kakšne prostore potrebuje in koliko. Dejstvo je, da ministrstvo, ker ponudb med seboj ni moglo primerjati, tudi ni moglo oceniti, katera od njih je ekonomsko najugodnejša".

Negospodarno ravnanje Ministrstvo naj bi tako pri najemu stavbe ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem namesto za najem s postopnim odkupom. "Ministrstvo ni izvedlo novega ugotavljanja potreb po poslovnih prostorih pred začetkom iskanja primerne lokacije in tudi ni izdelalo strategije za uresničitev takšnih potreb, kar bi predstavljalo osnovo za ustrezno določitev izhodiščnih pogojev in meril za izbor poslovnih prostorov. Vsa navedena dejstva in datumi posameznih dejanj kažejo na utemeljeni sum, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na lokaciji Dimičeva ulica 16 v Ljubljani, šele potem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi formalno in ekonomsko upravičili njihovo pridobitev."

Ministrstvo: Predlog je prejel široko podporo v parlamentu in vladi

Na ministrstvu za pravosodje so glede pravnih podlag za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja pojasnili, da je predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v prvem branju v DZ prejel kar široko podporo poslank in poslancev, podpira pa ga tudi vlada. Vendar še ni sprejet in zato še ne velja.

A odvzem protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, omogoča že veljavna zakonodaja. Po obstoječi ureditvi je podlaga za odvzem take koristi, ki izvira iz konkretnega kaznivega dejanja, odločitev sodišča.

"Ta odločitev ni v pristojnosti ministrstva" Presojanje, ali so v konkretnem primeru podani znaki kakšnega kaznivega dejanja in ali je pri njegovi storitvi prišlo do nastanka protipravne premoženjske koristi, ki jo je potrebno odvzeti na način, da se poda ustrezni predlog pristojnemu sodišču, je v pristojnosti organov odkrivanja in pregona, torej policije in državnega tožilstva, ne sme pa biti v pristojnosti ministrstva za pravosodje, so na ministrstvu še zapisali v pojasnilu.

Predkazenski postopek je v teku Sicer pa v omenjenem primeru policija že vodi predkazenski postopek. Protikorupcijska komisija, ki je ugotovila, da ravnanja pri najemu stavbe za NPU ustrezajo definiciji korupcije, je že napovedala, da bo policiji odstopila podatke.

Ne spreglejte