Je zemljiški dolg res treba ukiniti

Najprej: če ste morda mislili, da je uzakonitev zemljiškega dolga zlobiral kak prodoren steroidni ali narkolobi ali tajno društvo takrat še tajkunov v nastajanju, misleč na čase, ko bo naša pravna država končno začela kazati zobe, se motite. Gre za pravni institut, ki smo ga v zakonodajo vnesli po nemškem zgledu, ko smo leta 2002 na novo kodificirali stvarnopravna razmerja. V Nemčiji je zemljiški dolg zaradi enostavnosti ustanovitve in manjših stroškov, a enake učinkovitosti, kot jo nudi hipoteka, zelo priljubljena oblika zavarovanja terjatve. Tako zelo, da je hipoteke skoraj povsem izrinil iz uporabe. Pri nas je drugače: namesto da bi ga hvalili zaradi njegovih dobrih lastnosti, se mora zemljiški dolg otepati graje, da je pripomoček lopovov in prevarantov. Upravičeno. Potem ko so nekaj let zanj vedeli le odvetniki ter profesorji in študenti prava, so ga kot učinkovito obliko zavarovanja premoženja pred upniki nedolgo nazaj privzeli padli tajkuni in menedžerji. Ko so ugotovili, kako močan protistrup za njihove težave so, se kalibri tipa Hilda, Ivan in ostali pač niso mogli upreti pisanju pisem, zemljiških namreč. V javnosti je prevladal vtis, da gre skoraj za načrtno ustvarjen protajkunski ukrep. Ki bi ga zdaj nekateri ukinili. A preden se odločimo zemljiški dolg vreči iz zakonodaje, se raje vprašajmo, ali so izigrani upniki že najeli dovolj dobre odvetnike in tožilci res do konca napeli svoje pravne bicepse. Je rešitev res v ukinitvi zemljiškega dolga? Konec koncev gre za uporaben pravni instrument, ki omogoča hitro in nekomplicirano zavarovanje kreditov in bi, če bi pravne varovalke delovale, kot morajo, v pravnem prometu lahko povsem spodobno opravljal svojo temeljno funkcijo – zavarovanje terjatev. Resda ni znano, da bi doslej kdo uspel s tožbo zoper padlega tajkuna, ki je vknjižil zemljiški dolg in z njim po desni prehitel upnike, vendar to ne pomeni, da zdajšnja pravna ureditev tega ne omogoča. Upniki, ki čakajo na poplačilo, imajo na voljo izpodbijanje zemljiškega dolga, če je bil ta ustanovljen z namenom oškodovanja. Lahko zatrjujejo, da gre za nemoralen pravni posel in je zato brez pravnega učinka. Lahko zahtevajo izdajo začasne odredbe, ki špekulantu onemogoča uspešen vpis zemljiškega dolga v zemljiško knjigo. S tem zadnjim so nekateri že uspeli. Možnosti torej so. Je pa res, da se bodo morali upniki potruditi. To v pravnem žargonu pomeni najeti dobro podkovanega odvetnika, ki bo, dovolite mi skok k športni retoriki, pustil srce na igrišču. Da z zgledom ne gremo predaleč, za vzor, kako se boriti za svoje pravice, je lahko kar zviti Marko Jaklič, ki je s pravnim znanjem in z vztrajnostjo osem let uspešno kljuboval uradnim organom, danes pa se mu nasmiha legalizacija najbolj razvpite črne gradnje v državi. Na kaj ali koga čakajo kriminalisti in tožilci? Razvpiti primeri spornih zemljiških dolgov se praviloma hitro znajdejo v medijih. To pomeni, da bi lahko (beri: morali) (domnevne) špekulante obtožiti, ovaditi zaradi goljufije, overitve lažne vsebine ali namenskega oškodovanja upnikov. Čeprav je vrsta kandidatov dolga in čeprav se zdi, da se jim delo ponuja kar samo, so se, če verjamemo medijem, organi pregona doslej lotili le znanega nevrokirurga. Je izbris zemljiškega dolga iz pravne ureditve res edina rešitev? Učinek bi brez dvoma prinesle že malenkostne, a na pravih mestih vnešene spremembe zakonodaje. Sodiščem je treba omogočiti, da lahko v izvršilnem postopku pozovejo imetnika zemljiškega pisma k razkritju v določenem roku, sicer bo z najboljšim vrstnim redom nagrajen naslednji upnik. Drugič, uvesti bi morali vpis imetnika zemljiškega pisma z imenom in priimkom v zemljiško knjigo. To bi zemljiški dolg res približalo hipoteki (in s tem vneslo nekoliko več togosti), a bi odpadle skrivalnice in marsikateremu špekulantu, ki se zanaša na zdajšnjo pisemsko anonimnost, bi se precej skrčil manevrski prostor. Drži, prvo rundo so dobili tajkuni in špekulanti, a druga še ni odločena. Odvetniki, kriminalisti in tožilci, nestrpno čakamo, da pokažete, kaj znate. Vmes pa naj gredo tisti, ki so že zagnali bagre, nad zemljiški dolg sprva morda raje s kapalko. Popravki izvršilne zakonodaje in uvedba zapisa imen tistih, ki doma skrivajo zemljiška pisma, bi bili za začetek dovolj.