SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je Jadransko morje med najbolj onesnaženimi na svetu?

10

termometer

morje smeti
Foto: DeFishGear

Mednarodni projekt DeFishGear kaže, da je naše morje precej onesnaženo, razlogov za to pa je več. V Jadranskem morju je namreč med dva tisoč in dva milijona mikroplastičnih delcev na kvadratni kilometer, ogromno je tudi večjih smeti. "Za smeti smo krivi prebivalci okrog Jadranskega morja," pravijo na Kemijskem inštitutu. Plastika je za živali lahko smrtno nevarna, preverili pa smo tudi, kako to vpliva na ljudi in ali drži mit, da je najbolj zdravo jesti manjše ribe.

DeFishGear je največji projekt, ki je na temo morskih odpadkov izpeljan v Jadranskem morju. V njem sodeluje sedem držav, med njimi so Albanija, Grčija, Bosna, Hrvaška, Italija in Črna gora. Iz Slovenije so pri projektu sodelovali Univerza v Novi Gorici, Inštitut za vode RS in Kemijski inštitut, ki je bil tudi vodilni partner projekta.

Primerjave med morji so zelo težke

Različni mediji so že pred leti poročali, da je Jadransko morje bolj onesnaženo od Pacifika, ki je do zdaj veljal za najbolj onesnaženega. Tako na Kemijskem inštitutu kot tudi na Inštitutu za vode pravijo, da so primerjave med morji zelo težke.

Težavne so predvsem zaradi velikih razlik v geografskih in oceanografskih značilnostih morij ter količino in kvaliteto podatkov, ki so na voljo. "Jadransko morje je recimo v primerjavi z drugimi deli Sredozemlja in svetovnih oceanov zelo plitvo in polzaprto morje, kar lahko omogoča večje koncentriranje odpadkov in drugih onesnaževal," so sporočili z Inštituta za vode.

onesnaženo morje Foto: DeFishGear

Jadransko morje je močno obremenjeno

"Dejstvo je, da je Sredozemsko morje, katerega del je tudi Jadransko morje, močno obremenjeno," pravi Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec s Kemijskega inštituta, in pojasnjuje, da gre za morje z znatnim obalnim prebivalstvom, močnim turizmom in gostim ladijskim prometom.

Poleg tega sta obe morji zelo zaprti, dodaja. "Naša 'topla' morja so tudi neprimerno bolj obljudena in v stalni uporabi kot na primer severna morja, kar se pozna na onesnaženosti in tudi po tipu odpadkov, ki se najpogosteje pojavljajo."

morje, plastika, smeti Trendi S plastiko so prekriti tudi oddaljeni jadranski otoki

V našem morju se pojavljajo znatne količine mikroodpadkov

Pri onesnaženosti je treba upoštevati različno onesnaženost: z večjimi (makro)odpadki, z mikroplastiko (majhni delci) na morski površini, v vodnem stolpcu in na dnu. Kržan pojasnjuje, da je težko dati oceno, katero morje je najbolj onesnaženo.

"Naše morje je onesnaženo, vendar je težko govoriti o primerjavah z drugimi morji," se strinjata tudi strokovnjaka z Inštituta za vode Uroš Robič in Sašo Gorjanc.

onesnaženo morje Foto: DeFishGear

"Za Jadransko morje velja, da nima stalnih vrtincev, kot jih imamo na primer v oceanih. Zaradi razmeroma dolge obale glede na velikost morja je najpomembnejši dejavnik odlaganje odpadkov na obale," pravi Kržan.

Prav zato se namreč na izpostavljenih točkah redno nalagajo znatne količine makroodpadkov. To, da se odpadki odlagajo na obali, je lahko tudi pozitivna stvar, meni Kržan, saj je odpadke z obale lažje pospraviti kot tiste, ki plavajo po morju.

"Nauk je, da naj vsakdo počisti pri sebi, pa bomo vsi na boljšem," pravi Kržan.

V Jadranu do dva milijona delcev mikroplastike na kvadratni kilometer

Makroplastika (delci, večji od 5 mm)
Slovenska obala: 480 na 100 milimetrov
Plavajoči odpadki: 167 na kvadratni kilometer
Na dnu: 313 na kvadratni kilometer

Mikroplastika (delci, manjši od 5 mm)
Slovenska obala: med 400 in 1400 na 100 milimetrov
Površina morja: med 2 tisoč in 2 milijona na kvadratni kilometer

V Sredozemskem morju je okoli 70 odstotkov plastičnih odpadkov na morskem dnu, saj se plastični odpadki obrastejo z morskimi organizmi in potonejo na dno. "Tam lahko zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja sončne svetlobe ostanejo več desetletij ali stoletij," so sporočili z Inštituta za vode.

onesnaženo morje Foto: DeFishGear

Koncentracija se sicer spreminja glede na tok morja in vetrove, zato je variabilnost podatkov velika. "Med mikroplastiko prištevamo tudi plastična vlakna, ki izhajajo iz oblek. Glede na to, kako majhna so, to pomeni, da tudi tako visoka številka ne predstavlja ogromne količine po masi," pravi Kržan. 

"V Sredozemskem morju obstajajo površine z večjimi koncentracijami odpadkov, ki pa niso tako velike kot v drugih oceanih," pravita Robič in Gorjanc z Inštituta za vode.

"Plastika predstavlja 80 odstotkov vseh morskih odpadkov," je dodal Kržan. Na Inštitutu za vode so dodali, da so najpogostejši odpadki na slovenski obali cigaretni ogorki, steklo in keramika (15 odstotkov), koščki stiropora in nerazpoznavni delci plastike, veliki od pet milimetrov naprej.

grafika razgrajanje smeti Foto: Siol.net

"Za smeti smo krivi prebivalci okrog Jadranskega morja"

Na Kemijskem inštitutu so izvedli tudi simulacije gibanja iz odlaganja odpadkov na obale, ki so pokazale, da je večina odpadkov, ki jih najdemo na obali, lokalnega izvora.

Kot pojasnjujejo s Kemijskega inštituta, odpadki večinoma ne prihajajo iz Sredozemskega morja, saj je stik prek Otrantskih vrat zelo omejen: "Zanje smo krivi prebivalci okrog Jadranskega morja."

Smeti na obali Jadrana, natančneje v Albaniji, v bližini mesta Durres, približno 50 km od Tirane. Smeti na obali Jadrana, natančneje v Albaniji, v bližini mesta Durres, približno 50 km od Tirane. Foto: Reuters

Morski viri odpadkov (30 odstotkov)
- ladijski in tovorni promet
- ribištvo in školjkarstvo

Kopenski viri odpadkov (70 odstotkov)
- turizem in rekreacija
- industrija
- urbana območja
- kanalizacijski izpusti
- nepravilno ravnanje z odpadki

Velik prispevek imajo tudi reke, saj se v jadransko morje izteka nadpovprečno velik rečni tok. "V tem prednjači reka Pad, ki je vir znatnih količin odpadkov," pravijo na Kemijskem inštitutu.

"Seveda je najpomembnejši povzročitelj onesnaževanja pomanjkljivo ravnanje z odpadki. Tu ukrepi segajo od tega, da imamo na obalah dostopne zbiralnike za smeti, ki se redno praznijo, do splošnega zavedanja, da je smetenje nesprejemljiva navada, ki degradira okolje in mu škodi. Posredno škodi tudi nam," sporoča Inštitut za vode Republike Slovenije.

Plastika za živali smrtno nevarna

Makroodpadki so neposredna nevarnost za morske živali. V prebavilih večjih živali raziskovalci redno najdejo plastiko, ki prispeva ali povzroči njihov pogin.

"V prebavilih rib najdemo manjše količine mikroplastike, a je njihov vpliv na ribe, na prehranjevalno mrežo in potencialno človeka trenutno še neznan. Gre namreč za občutljive in kompleksne, multidisciplinarne raziskave, ki še tečejo," razlaga Kržan.

Robič in Gorjanc z Inštituta za vode opozarjata, da odpadki težave povzročajo tako živalim kot tudi rastlinam. Pogosto se živali zapletajo v odpadke, veliko živali zaradi odpadkov tudi utone.

onesnaženo morje Foto: DeFishGear

Zaradi oblike in barve lahko živali zamenjajo plastiko za svojo običajno hrano. "V takem primeru živali poginejo zaradi lakote ob lažnem občutku sitosti zaradi polnega želodca odpadkov," pojasnjujeta Robič in Gorjanc.

Poleg tega plavajoča plastika veže nase številna onesnaževala in pa tudi invazivne vrste, ki lahko na tak način prepotujejo velike razdalje. Ko je plastika obraščena z različnimi organizmi, po navadi potone na morsko dno, kjer lahko zmanjšuje življenjski prostor in biodiverziteto, sta še dodala.

Je res bolje jesti manjše ribe?

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so potrdili, da mit, da je bolje jesti manjše ribe kot večje, drži.

"Načeloma je bolj zdravo jesti manjše ribe zaradi t. i. bioakumulacije, ki se zgodi v ribah," razlagajo tudi z Inštituta za vode in pojasnjujejo, da so manjše ribe, ki lahko zaužijejo različna onesnaževala, hrana večjim ribam. Ta onesnaževala se v večjih ribah zbirajo v večjih količinah.

ribe Foto: Thinkstock

"V splošnem na krožnike ljudi ne pridejo odpadki, ki jih morski organizmi zaužijejo, ker ti ostajajo v prebavnem sistemu organizma, ki pa ga v skoraj vseh primerih v predpripravi odstranimo (npr. drobovje v ribah), tako da morski odpadki ne pridejo v našo hrano skozi morske organizme," pomirjajo z Inštituta za vode.

"Številna druga onesnaževala, tudi nekatera, ki se vežejo na plastične delce, se lahko pojavljajo v tkivih, ki jih zauživamo, vendar so njihove koncentracije bolj odvisne od količine teh onesnaževal, ki so prisotne v vodnem stolpcu in neodvisne od količine smeti v morju," so dodali.

Upoštevati je tudi treba, ali se kupujejo divje ulovljene ribe ali gojene, saj procesi bioakumulacije in biomagnifikacije niso toliko relevantni za gojene ribe. Upoštevati pa je treba še to, da povezave in vplivi onesnaževal, ki se vežejo na plastične delce, na organizme in naprej na človeško hrano, še niso dovolj dobro raziskani.

Kržan meni, da plastika v ribah predstavlja zanemarljivo nevarnost za prehrano. Dodaja, da je pomembno, s čim in kako se organizem prehranjuje in čemu je izpostavljen: "Dejavnikov je mnogo."

morje smeti Foto: DeFishGear

"Ne smetite in ne uporabljajte izdelkov za enkratno uporabo"

"Vzrok velikemu onesnaženju našega okolja s plastičnimi materiali je v njihovi veliki praktični uporabi na različnih področjih našega življenja, npr. za pakiranje živil, za proizvodnjo oblačil in drugih predmetov splošne uporabe, medicinskih naprav in pripomočkov ter materialov v gradbeništvu," pravi Stanislava Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Meni, da bo človek škodljive vplive na okolje in zdravje zmanjšal le z zmanjšanjem porabe plastičnih izdelkov in z razvojem novih, varnejših oziroma bolj trajnostnih polimerov.

"Ne smetite. Če vidite smeti, jih poberite in odložite v smetnjak/zabojnik – tudi če smeti niso vaše. Sodelujte v programih zbiranja in ločevanja odpadkov lokalnih komunalnih podjetij. Ne uporabljajte izdelkov za enkratno uporabo, če se jim lahko izognete," opozarja Kržan.

onesnaženo morje Foto: DeFishGear

"Začne se pri posameznikih, ki naredijo spremembe na nivoju države. Začne se pri odločitvi, da ne kupimo izdelkov, če jih res ne potrebujemo. Tu imamo kot kupci veliko moč v smislu, če bomo nehali kupovati zobne paste in kreme, ki vsebujejo mikroplastiko kot abrazivno sredstvo, jih bodo proizvajalci nehali proizvajati - povpraševanje/ponudba," še opozarjata Robič in Gorjanc.

Letos bo 15. 9. 2018 potekala čistilna akcija Očistimo Slovenijo, na Obali pa se bo takrat odvijala tradicionalna čistilna akcija Čista obala. Veliko pripomore izobraževanje in osveščanje.

"Vedeti pa moramo, da vse te rešitve potrebujejo kar nekaj časa, da postanejo navada. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje onesnaženja je seveda preprečevanje onesnaženja na virih. Pomemben ukrep za zmanjševanje onesnaženja s plastiko je recikliranje in ponovna uporaba," je še povedala Kirinčičeva.

Recikliranje je sicer še vedno premalo učinkovito, saj se namreč v svetovnem merilu na leto reciklira le 14 odstotkov proizvedene plastike.

Komentarji

8

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • MITJAVILAR / 11.08.2018. ob 10:56 +1 0

    Težko je brati tekste, sestavljene iz gore nekih podatkov, ki ne povedo nič.Ne v slo ne v EZ nimamo na ključnih položajih ljudi, ki bi znali obvladati komoditeto ljudi. IN jih tudi ne bomo imeli, če pogledam rezultate volitev tu, na Hr ali drugod. Zakonodajalec je tisti, ki napiše pogoje. Če plastično embalažo obremeni z kavcijo, bodo plače čiste, ker jih bodo čistili soc. ogroženi v vseh državah. Del pa bo vračal plastično embalažo. Rešitve predvsem zahtvajo znanje in ne politično blefiranje.

    +1 0
  • medo / 10.08.2018. ob 14:05 +2 - 2

    Jadran so onesnaževali že stari Rimljani, ko so vanj metali tiste amfore.

    +2 - 2
  • Matjaz007 / 10.08.2018. ob 12:46 +4 - 4

    Čudi me, da EU še ni dsala kakih sredstev in spodbud za čiščenje obal, morij. Konec koncev bi lahko ladje pobirale odpadke že na morjih in jih toplotno uničevale , ali še marsikaj, samo očitno ni volje, pa bi to morala biti prioriteta. Naši EU posdlanci se pa tako ali tako bolj brigajo za ekonomske migrante, kot pa za nekaj koristnega za naše okolje-.

    +4 - 4
delitve: 277
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin