Uživajmo poletje
Aktivno državljanstvo
Sobota, 10. 8. 2024, 22.01
7 ur, 48 minut
Aktivno državljanstvo
Javni potniški promet: kako pogosto ga uporabljamo in kako zadovoljni smo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Sredi tedna smo se odpravili na glavno avtobusno in železniško postajo v Ljubljani in preverili, kako pogosto ljudje uporabljajo javni potniški promet, kakšne se jim zdijo cene in kako zadovoljni so s storitvijo, ki jo za to dobijo. V času poletnih počitnic na postaji množice dijakov in študentov zamenjajo turisti, ki so na svojih potovanjih po večini odvisni prav od javnega potniškega prometa. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so nad javnim prometom pri nas navdušeni, česar pa ne moremo reči za Slovence. Na postaji smo se pogovarjali z zaposlenimi, ki se z avtobusom vsakodnevno debelo uro iz Celja vozijo na delo v Ljubljano. Razočarane in jezne povedo, da so jim to linijo pred mesecem dni ukinili, zdaj pa so jo, po številnih pritožbah potnikov, uvedli nazaj. Številni zaposleni se zaradi slabih povezav po koncu delovnega časa in zamudnih poti, še vedno raje odločijo za vožnjo z avtomobilom. Izjema so upokojenci, ki se od leta 2019 po državi vozijo brezplačno in pa dijaki ter študenti, ki jim država subvencionira prevoze.
Na ljubljanski avtobusni postaji ob 9. uri zjutraj ujamemo upokojenki iz Murske Sobote. Povesta, da sta ravno na poti v Portorož, kjer bosta preživeli dopust, a sta morali prestopiti v Ljubljani, saj so jim direktno linijo do Obale julija letos ukinili. Kljub temu da jima bo potovanje zdaj vzelo nekoliko več časa, sta z javnim prevozom zadovoljni in ga redno uporabljata.
Naši sogovornici nista edini, ki sta za pot na morje izbrali javni prevoz. Pred avtobusom za Koper se vije dolga vrsta, podobno je tudi na postaji, iz katere pelje avtobus na Bled in v Bohinj. V času poletne turistične sezone, ko se domačim potnikom pridružijo še tuji, se včasih zgodi, da na avtobusu ni dovolj prostora za vse potnike in morajo počakati na naslednji prevoz. Prednost imajo sicer tisti, ki vozovnico kupijo prek spleta. V času našega obiska postaje avtobusi niso bili povsem zasedeni in za vsakogar se je našel sedež.
V vrsti pred avtobusom za Koper in Bled smo poleg turistov ujeli tudi kar nekaj Slovencev. Večina se jih z avtobusom odpravi na enodnevni izlet.
Glede na izkušnje naših bralcev se poleti zgodi, da je avtobus prepoln in na njem ni prostora za vse, ki so kupili vozovnico. V nekaterih primerih so lahko zasedena tudi stojišča, medtem ko se med vožnjo po avtocesti v skladu z veljavnimi cestno-prometnimi predpisi ne smejo uporabljati.
Za skok na morje z avtobusom potrebujemo slabo uro in pol, vozovnica od Ljubljane do Kopra pa stane 9,3 evra. Avtobus do Bleda vozi dobro uro, za vožnjo pa je treba odšteti 5,7 evra.
Precej dlje časa vzame vožnja z vlakom. Ker do Bleda direktne železniške povezave ni, je treba prestopiti na Jesenicah, od tam pa se z vlakom, ki pelje v Novo Gorico odpravite do Bleda. Pot v povprečju traja dobro uro in pol, za vozovnico pa je treba odšteti 6,6 evra.
Še debelo uro več pa z vlakom potrebujemo do Obale. Zaradi gradnje drugega tira med Divačo in Koprom je treba v Divači prestopiti na avtobus, ki nas pripelje do morja. Pot stane okoli 12,40 evra. Medtem ko avtobusi proti gorenjskemu biseru in slovenski obali vozijo skoraj vsako uro, za pot z vlakom termina ne morete ravno izbirati. Tako med vikendom kot med tednom proti Obali vozi pet vlakov, nekoliko več jih vozi na Bled, in sicer med tednom deset, za vikend pa pet.
Pri Slovenskih železnicah v poletnih mesecih v notranjem prometu izrazitejših sprememb ne zaznavajo, število potnikov narašča v mednarodnem prometu.
Za razburjenje med vozači poskrbeli z ukinjanjem avtobusnih povezav
Prav zaradi slabih povezav in zamudnih poti večina domačih potnikov za vsakodnevne poti raje izbere avtomobil. Za razburjenje med tistimi, ki se na delo vseeno vozijo z javnim prevozom, pa so pred dobrim mesecem dni poskrbeli z ukinitvijo nekaterih linij.
Celjanke, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Ljubljano, jezne in razočarane pripovedujejo, da so jim z začetkom novega koncesijskega obdobja, 1. julija letos, ukinili avtobusno linijo, s katero so iz Celja do Ljubljane potrebovale uro in petinštirideset minut. Po pritožbah potnikov so jo kmalu uvedli nazaj.
Na problematiko so v družbi Nomago, ki izvaja prevoze na tej relaciji, že opozorili Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), kjer pojasnjujejo, da so omenjeno linijo uvedli nazaj in tega ne nameravajo spreminjati. Potniki so na cilju zdaj nekoliko hitreje, saj pot od Ljubljane do Celja s hitro linijo traja dobro uro. Zaradi pritožb so po začasni ukinitvi znova vrnili hitro avtobusno linijo na relaciji Trbovlje–Zagorje–Ljubljana. Kot poudarjajo na DUJPP, želijo vozne rede čim bolje uskladiti s potrebami potnikov.
"Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta je z medkrajevnim javnim potniškim prometom potovalo 12,1 milijona potnikov, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022. Tudi sicer v Nomagu že dlje časa opažamo pozitivne trende pri rasti števila potnikov, kar je v pomembni meri posledica številnih ukrepov, ki smo jih v zadnjih letih sprejeli v Sloveniji," pojasnjujejo v družbi Nomago.
Z vlakom lani 15 milijonov potnikov, z avtobusi še enkrat toliko
Sistem javnega potniškega prometa ima od oktobra lani enotnega upravljavca, to je DUJPP, ki skrbi za upravljanje prevoza potnikov v železniškem in avtobusnem prometu. Kot pravijo na DUJPP so bile od leta 2019 dalje v Sloveniji narejene pozitivne spremembe v smeri povečanja uporabe javnega potniškega prometa, predvsem z vidika cen vozovnic, ki so postale bistveno bolj dostopne, za upokojence celo brezplačne.
Kot nam zaupa gospod Darko s Slovenske Bistrice, sta se z ženo v prestolnico z vlakom pripeljala ravno zato, ker je vožnja za oba brezplačna, poleg tega pa jima ni treba iskati prostega parkirnega mesta, kar je v središču mesta, marsikdaj misija nemogoče. Še posebej zdaj, v času gradnje novega potniškega centra Emonika, zaradi katerega so se parkirišča okoli železniške in avtobusne postaje spremenila v gradbišče.
Za prevoz potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu skrbi družba Slovenske železnice, za avtobusne prevoze pa ima ministrstvo za okolje za naslednjih pet let sklenjene koncesijske pogodbe z izbranimi koncesionarji, poleg družbe Nomago, še z družbo Arriva, družbo Avtobusni promet Murska Sobota in Javnim podjetjem Ljubljanski potniški promet.
Kako pogosto Slovenke in Slovenci uporabljamo javni prevoz, kažejo podatki, ki smo jih pridobili od DUJPP. V prvi tabeli je prikazano število potnikov v medkrajevnem avtobusnem in železniškem javnem potniškem prometu, brez imetnikov brezplačnih vozovnic.
Kot je razvidno, število potnikov raste, razen v času epidemije covid-19, ko je bil javni potniški promet zelo omejen in občasno tudi ustavljen. S Slovenskimi železnicami je lani potovalo več kot 15 milijonov potnikov, medtem ko je z medkrajevnimi avtobusi potovalo še enkrat toliko potnikov, in sicer nekaj več kot 34 milijonov.
V spodnji tabeli pa so zbrani podatki o številu potnikov oziroma upravičencev do subvencioniranega prevoza v celotnem javnem potniškem prometu na območju Slovenije. Odkar se lahko upokojenci z avtobusi in vlaki vozijo brezplačno, se za takšen način potovanja odločajo pogosteje. Lani je to možnost izkoristilo kar 236 tisoč upokojenk in upokojencev.
Kot pojasnjujejo na DUJPP, se uporaba javnega potniškega prometa v poletnih mesecih ne poveča, predvsem z vidika, ker so v poletnih mesecih šolske počitnice, ko se dijaki in študentje dnevno ne vozijo, nadomestijo pa jih turisti.
Pri družbi Arriva se sicer občasno, tako med tednom kot med vikendi in v času šolskih počitnic soočajo s povečanim številom potnikov. "Največ zanimanja in obremenjenosti linij opažamo na relacijah do turističnih krajev, predvsem do Gorenjske in Obale, a je številčnost potnikov nestalna in odvisna od različnih dejavnikov, tudi od vremena," so zapisali v odgovoru. Medtem pri drugem koncesionarju, družbi Nomago, v poletnih mesecih težav s prezasedenostjo vozil ne opažajo, so pa pojasnili, da že dlje časa opažajo pozitivne trende pri rasti števila potnikov.
"V poletnem času med potniki prevladujejo zaposleni, ki z javnim potniškim prometom potujejo v službo oziroma se iz službe vračajo domov, upokojenci in turisti. Z začetkom šolskega leta se struktura potnikov spremeni, saj dijaki in študenti predstavljajo največji delež potnikov," pojasnjujejo pri Nomagu.
Ob tem opažajo, da se je struktura potnikov v zadnjih letih začela postopno spreminjati. "Z implementacijo brezplačnih prevozov za upokojence, so ti začeli veliko bolj pogosto uporabljati javni potniški promet, z razširitvijo enotnih vozovnic pa javni potniški promet vedno pogosteje uporabljajo tudi zaposleni, ki lahko na ta način mesečno privarčujejo tudi več sto evrov," pravijo pri Nomagu.
Pozitiven trend uporabe javnega prometa je torej opazen. Tujci, ki Slovenijo obiščejo za kratek čas in določeno linijo uporabijo le enkrat, v redkih primerih tudi večkrat, so nad storitvijo navdušeni. Nekoliko manj navdušenja je med Slovenci, ki javni prevoz uporabljajo vsakodnevno. Glavni razlog tiči v tem, da povezave pred ali po koncu delovnega časa niso optimalne ali pa jih preprosto ni, pot je preveč zamudna, za povrhu pa so vse prevečkrat primorani še dodatno čakati zaradi zamud vlakov in avtobusov.
