Janez Janša
Nedelja, 17. 3. 2019, 13.49
5 let, 9 mesecev
Janša za Jutarnji list: Arbitražna razsodba dopušča tudi dvostranski dogovor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,19
32
Strateška napaka bo lahko sprejetje razkošnega rebalansa proračuna, kot se je zgodilo leta 2009, ko je vlada nekdanjega premierja Boruta Pahorja zvišala javno porabo za približno osem odstotkov ob približno enakemu krčenju bruto domačega proizvoda (BDP), meni Janša.
Odločitev arbitražnega sodišča je pravno zavezujoča, a hkrati dopušča tudi dvostranski dogovor za del ali celotno vprašanje meje, je izjavil predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša v pogovoru za današnji Jutarnji list. Ocenil je tudi delo slovenske vlade, razmere v Evropski uniji in Evropski ljudski stranki (EPP).
Spor o meji med Slovenijo in Hrvaško je po njegovih besedah "ena izmed najbolj posebnih situacij v zgodovini", ki je nastala po nastanku novih držav. Kot je pojasnil, "je arbitražna razsodba po vseh realnih ocenah v prid Hrvaški in v škodo Slovenije, a jo Hrvaška zavrača, Slovenija pa pri njej vztraja".
Kot je dejal, so SDS in "skoraj polovica slovenskih volivcev" nasprotovali arbitražnemu sporazumu in so tesno izgubili na referendumu. "Nasprotovali smo, ker smo predvidevali, da se bo tako razpletlo glede na slabo besedilo sporazuma. Menim, da bi dve pametni vladi v prihodnosti lahko našli relativno eleganten izhod iz te situacije", je dejal Janša.
"Obstaja določen amnevrski prostor, v katerem bi Hrvaška dobila dvostranski sporazum"
Na vprašanje, kako bi ravnal, če bi bil slovenski premier, je vodja slovenske opozicije odgovoril, da obstaja določen manevrski prostor, v katerem bi Hrvaška dobila dvostranski sporazum, Slovenija pa mejo, ki bi bila bolj logična kot ta, ki jo določa arbitražna razsodba.
Janša še zmeraj čaka na Sanaderjev klic, da bi nekdanji hrvaški premier izpolnil obljubo in pojasnil, zakaj je odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade in HDZ.
Navedel je, da sta bila leta 2008 s takratnim hrvaškim kolegom in premierjem Ivom Sanaderjem blizu "nekakšni dvostranski rešitvi" brez vpletanja mednarodnih dejavnikov, ob morebitni pomoči nekaterih evropskih inštitucij. Povedal je, da po tej poti ni šlo naprej, ker je prišla druga slovenska vlada.
Med drugim je dejal, da še zmeraj čaka na Sanaderjev klic, da bi nekdanji hrvaški premier izpolnil obljubo in pojasnil, zakaj je odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade in HDZ.
Janša: Slovenska vlada je v celoti odvisna od "ekstremistične" Levice
Janša je dejal, da aktualna slovenska vlada v šestih mesecih ni storila strateške napake, vendar se po njegovi oceni tudi ni lotila strateških vprašanj. Vlada, v kateri so manjše stranke, ki skupaj nimajo večine v parlamentu, nima niti večinske legitimnosti volilnega telesa, je poudaril in dejal, da je slovenska vlada v celoti odvisna od "ekstremistične" Levice.
Strateška napaka bo lahko sprejetje razkošnega rebalansa proračuna, kot se je zgodilo leta 2009, ko je vlada nekdanjega premierja Boruta Pahorja zvišala javno porabo za približno osem odstotkov ob približno enakemu krčenju bruto domačega proizvoda (BDP). "Ceno te odločitve Slovenci plačujemo tudi danes v znesku milijarde evrov letnih obresti za posojila, ko so jih najeli po letu 2009," je dejal Janša.
"EU po finančni krizi potrebuje stabilizacijo, ne eksperimentov"
Pred evropskimi volitvami SDS dela na tem, da bi dobila največ slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, je dejal. Po njegovem je pretirano govoriti, da gre za zgodovinske volitve, a so politično pomembne, ker je samoumevnost prihodnosti EU najmanjša od njene ustanovitve. "Odprto je veliko poti, vse pa niso dobre," je dejal.
"Z brexitom nastaja nevarna situacija, saj bi ob kakšni naslednji krizi lahko prišlo do izstopa katere druge članice, to pa bi privedlo do konca EU, kot jo poznamo. Unija ne razpada, se je pa ustavila," je dejal Janša.
Dodal je, da EU po finančni krizi, migracijah in brexitu potrebuje stabilizacijo in ne eksperimentov. Potrebna je prenova zavez iz Lizbonske pogodbe, ki bi omogočila vpliv tudi manjšim državam članicam EU, kot sta Hrvaška in Slovenija.
Janša tudi meni, da je načrt kandidata EPP za novega predsednika Evropske komisije Manfreda Webra "obetavna paradigma", ki predstavlja sodobno vizijo Evrope in ima podporo SDS. "Cenim gospoda Webra, ki je Nemec, a se je jasno postavil proti Severnemu toku", je dejal.
Janša je bolj naklonjen predlogu razvoja EU, ki ga ponuja predsednica nemške CDU Annegret Kramp-Karrenbauer.
Bolj je naklonjen razvoju Eu, kot ga ponuja predsednica nemške CDU
Janša je bolj naklonjen predlogu razvoja EU, ki ga ponuja predsednica nemške CDU Annegret Kramp-Karrenbauer kot predlogu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ga vidi kot "socialista ali liberalca".
Prepričan je, da se termin populizem zlorablja zaradi velikih koalicij na nemški in evropski ravni, ki iščejo "nekakšne tretje sovražnike". Obenem meni, da nacionalizmi v negativnem pomenu besede prav tako predstavljajo problem.
Predsednik SDS je tudi ocenil, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker začel spopad z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom znotraj EPP. Meni, da se Juncker kot predsednik Evropske komisije ne bi smel vmešavati v strankarsko politiko.
Izpostavil je, da je bil madžarski Fidesz najbolj uspešna članica EPP na prejšnjih evropskih parlamentarnih volitvah glede na podporo volilnega telesa ter da ima Orban "zgodovinsko pravilno stališče o migracijah".
Pojasnil je, da je EPP konfederacija strank, ki se po marsičem razlikujejo. Med drugim je dejal, da si članice EPP s severa Evrope prizadevajo, da istospolno usmerjeni pari lahko posvojijo otroke, čemur SDS nasprotuje, vendar ne zahteva, da bi zaradi tega izključili te stranke.
EPP potrebuje tako krščanske socialiste iz Luksemburga kot Fidesz z Madžarske, ker bo samo tako močna in vplivna. Velika škoda bi bila, če bi EPP razpadla, je izjavil Janša ter sklenil, da večina resnih strank članic EPP pričakuje kompromisno rešitev in celotni EPP.
32