Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
1. 3. 2013,
23.02

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Petek, 1. 3. 2013, 23.02

8 let

Janša: Finančne oligarhije prek tako imenovanih levih strank izražajo svoje interese

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Varčevalni ukrepi v času naše vlade niso bili pretirani, je zatrdil predsednik vlade v odhajanju Janez Janša in dejal, da je bilo v letu 2012 bistveno več investicij kot leta 2011.

Janez Janša, ki do imenovanja nove vlade Alenke Bratušek opravlja tekoče posle predsednika vlade, je v oddaji Odmevi zavrnil trditve, da so bili v času delovanja njegove ministrske ekipe varčevalni ukrepi pretirani, investicije pa zanemarjene. Dejal je, da je bil pas zategnjen za polovico tega, kar bi bilo potrebno, pri ukrepih pa je šlo po njegovih besedah za kompromis. Velike investicije je težko zagnati preko noči "Investicij nismo rezali, v lanskem letu jih je bilo pravzaprav bistveno več kot leto prej, vsaj na področju infrastrukture, vendar pa te investicije takoj ne dajo novih delovnih mest in nove rasti," je povedal in poudaril, da je pri tem vedno prisoten zamik. Po njegovih besedah je preko noči velike investicije težko zagnati, saj vlada v roke ni dobila nobenega dokončanega projekta, ki bi ga lahko začela izvajati, razen projekta TEŠ3, za katerega pa vlada po navedbah Janše dolgo časa ni vedela, kaj z njim. "Odločili smo se, da je treba to dokončati, ker bi bila škoda večja, če bi to zaustavili," je pojasnil odhajajoči premier. Na vprašanje, ali "smo nehali padati", je Janša odgovoril, da še ne, vendar je to padanje po njegovem upočasnjeno približno za polovico. "Toliko je Slovenija v lanskem letu zmanjšala razliko med tem, kar ustvarimo, in tem, kar porabimo. Drugi del bi nas moral čakati letos in del še naslednje leto," je pojasnil. Brez sanacije bank in upravljanja premoženja država ne bo izšla iz krize Janša meni, da bosta sanacija bank in upravljanje državnega premoženja morala biti izpeljana, "sicer Slovenija ne bo izšla iz krize. Brez sanacije bančnega sistema slovensko gospodarstvo ne bo pognalo zelenja, to je popolnoma jasno, tukaj zamujamo več kot tri leta." Problema slabih kreditov se nihče ni želel lotiti O predlogu predsednika SD Igorja Lukšiča, da naj se znotraj bank ustanovijo portfelji za slabe naložbe, je Janša dejal, da smo dokapitalizacijo neočiščenih bank že izvajali. "Banke so vedele, kaj so slabi krediti in kateri krediti se ne vračajo. Tukaj so predpisi, ve se, kako se obravnava slab kredit, ki ga nekdo ne vrača več kot 90 dni. Tukaj je evropska bančna garancija, poročila Banke Slovenije Evropski centralni banki, nobenih skrivnosti ni bilo, samo problema se nihče ni želel lotiti. Živeli smo v nekem virtualnem svetu, kjer se o tem praktično ni govorilo in tudi danes se o tem več ali manj ne govori," je dejal Janša in dodal, da se omenja le vprašanje, ali neposredna dokapitalizacija slabih bank ali slaba banka s prenosom kreditov, da očiščene banke lahko začnejo čimprej delovati. Nihče ne govori o milijardah, ki manjkajo "Nihče pa ne govori o dejanskem problemu, o milijardah, ki manjkajo, o odgovornosti za te milijarde, o interesu finančne oligarhije, da se zakrije ta odgovornost," je izpostavil Janša. "Če se slabi krediti še naprej premetavajo znotraj obstoječih struktur in z njimi upravljajo tisti, ki so jih več ali manj zagrešili, je jasno, da te odgovornosti ne bo." Po Janševem mnenju je zato "Lukšičev koncept oziroma koncept finančne oligarhije, ki prihaja do izraza preko nekaterih tako imenovanih levih strank, tukaj tako agresiven." Janša je potrdil, da bi navedba časopisa Wall Street Journal, da je v naših bankah za 6,8 milijarde slabih posojil, lahko bila blizu pravi številki, po njegovih besedah naj bi se stanje od sredine lanskega leta, ko je bila vlada seznanjena z obsegom slabih posojil, ki je bil sicer nižji od omenjene številke, namreč poslabševalo. Prodnik naj bi "malo pogledal stare pogodbe", zato so se ga ustrašili Janša je v zvezi z ukinitvijo samostojnega kulturnega ministrstva pojasnil, da je bilo treba zmanjšati število resorjev in opozoril, da je v Evropi deset držav, ki nimajo samostojnega kulturnega ministrstva, pa gre vseeno za kulturne velesile. O imenovanju Igorja Prodnika, ki je naletelo na velik odpor v filmskih krogih, pa je povedal, da strah pred njim vlada zato, ker je obljubil, da bo "malo pogledal stare pogodbe, po katerih si nekateri dobivali visoke honorarje, posneli pa nobenega filma, zato je v tem zaledju takšna panika." Imenovanja so bila tam, kjer so potekli mandati O imenovanju vodstva slabe banke je Janša povedal, da vlada ni politično kadrovala, saj da so bili vanjo imenovani trije neizvršni direktorji izmed tujih strokovnjakov, ki imajo izkušnje z reševanjem bančnega sistema v krizi, imena pa so bila po Janševih besedah usklajena z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom. Glede kadrovanja v nekaterih podjetjih - ta so, kot je znano, v zadnjem času dvignila veliko prahu - pa je Janša povedal, da teh praktično ni bilo ter da je šlo le za nekaj imenovanj, kjer so v glavnem potekli mandati. "Kar se tiče imenovanj v administraciji, pa je popolnoma jasno, da vsaka vlada na tisti nivo, ki je zamenljiv, skuša pripeljati sposobne ljudi, ki verjamejo v program, ki ga ta vlada izvaja," je dodal Janša. Žerjav je stopil v prevelike čevlje "Gospod Žerjav je povabil svojega kolega iz Azerbajdžana na obisk, ta je bil njegov gostitelj, vodil je gospodarsko delegacijo v to državo. Ko je njegov gostitelj vrnil obisk, pa je on dejal, da ga ne bo sprejel. To je bila kaplja čez rob," je Janša pojasnil svoj zapis na družabnem omrežju Twitter, da je Žerjav najslabši gospodarski minister doslej. Kot je pripomnil, je bil Žerjav v preteklem mandatu njegove vlade osvežitev, saj ni prihajal iz cestnega lobija kot vsi njegovi predhodniki in je skušal neke stvari spremeniti. Janša je dejal, da si je Žerjav gospodarski resor sam izbral, sam pa ga, pravi Janša, na to mesto ne bi nikoli postavil. "Bili so preveliki čevlji na tem mestu zanj," je dodal. Glede vprašanja vlog hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki je Janša izrazil občutek, da je na hrvaški strani vnema nekoliko popustila. Janša je ob tem izrazil je pripravljenost, da se zadeva reši v prihodnjih dneh, ob tem pa dodal, da bo uradni Zagreb v zvezi s tem vprašanjem morebiti počakal na naslednjo vlado. Ali bo spet poslanec, še ne ve Janša je izrazil upanje, da bo njegova vlada tekoče posle opravljala čim krajši čas. Na vprašanje, ali bo po 14. marcu spet sedel za poslansko klop, je odgovoril, da se o tem še ni odločil.

Ne spreglejte