Aktivno državljanstvo
Sobota, 10. 2. 2024, 22.07
7 mesecev, 2 tedna
Aktivno državljanstvo
Informativni dnevi: Študent naj bo!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
Odločanje za smer študija je proces, ki traja dlje časa, zato naj se izbiranje študijskega programa začne že leto ali dve pred vpisom. Ni vse le v vsebini razpisa.
Bodoči študenti in študentke bodo sredi meseca lahko obiskali fakultete in pridobili podrobne informacije o študiju, na katerega se želijo vpisati. Ne le o razlikah med podobnimi programi različnih univerz in podrobnostih glede prijavno-vpisnih postopkov, razmišljajo še o drugih stvareh. "Najpogosteje jih zanima, kateri so tisti predmeti, s katerimi bodo imeli največ težav," opažajo na Univerzi v Ljubljani. In pri večini študijskih programov je odgovor kar jasen, dodajajo pa tudi informacije, kako se s temi bojaznimi spopadajo na fakultetah.
"Tudi na študijskih programih zelo dobro vedo, kje imajo bruci največ težav, in skrbijo, da bi bila njihova uspešnost ter s tem prehodnost v drugi letnik dobra. V ta namen deluje na članicah in na študijskih programih tutorstvo, posebej predmetno, ki brucem pomaga, da obveznosti, čeprav so zahtevne, opravijo," pravi Nina Narat Meden, predstojnica organizacijske enote za komuniciranje v kabinetu rektorja ljubljanske univerze.
Podobno podporo omogočajo tudi na vseh fakultetah Univerze v Mariboru, tako za študente novince za lažji začetek študija kot tudi za vse v višjih letnikih, kjer med drugim tutorji svetujejo pri izbirnosti, načrtovanju izpitnih obveznosti, svetujejo pri mednarodnih izmenjavah, vključevanju v obštudijske dejavnosti, načrtovanju nadaljevanja študija in podobno. Sprašujejo tudi glede opravljanja izpitov in zapiskov.
Še pred tem pa jih čakata prijava in vpis.
- o datumih, ki sledijo prijavi in si jih velja zapomniti ter se jih držati, ker so ključni za uspešen vpis na študij;
- ali bodo zadostili vpisnim oziroma razpisnim pogojem (pričakovan uspeh, še posebej na maturi, in uspeh pri predmetih, ki so pomembni za uspešen vpis);
- ali bodo kos študiju in študijskim zahtevam, so pripravljeni nanj in ali lahko posvetijo študiju dovolj časa;
- kdaj in če se le da, kako bodo potekali preizkusi nadarjenosti pri študijskih programih, ki to zahtevajo (preverijo naj, ali fakultete same omogočajo priprave na sprejemne izpite ali vsaj svetujejo, kam naj se dijaki obrnejo po kakovostno podporo);
- katere obštudijske dejavnosti so na voljo v okviru univerzitetnega okolja.
Odločanje za smer študija je proces, ki traja dlje časa, zato naj se izbiranje študijskega programa začne že leto ali dve pred vpisom. Ni vse le v vsebini razpisa. "Kandidatom svetujemo, da se prijavijo za vpis na študijske programe, ki jih v resnici zanimajo. Zato mora vsak pri sebi temeljito razmisliti, kaj ga zanima, kakšno delo bi mu ustrezalo, kakšno znanje mu manjka," svetuje Alenka Ribič iz službe za odnose z javnostmi na Univerzi v Mariboru.
Kandidati in kandidatke morajo pri sebi temeljito razmisliti, kaj jih zanima, kakšno delo bi jim ustrezalo in kakšno znanje jim manjka.
Bodoči študent naj poizve, kakšno delo lahko opravljajo diplomanti določenega študijskega programa, in razmisli, ali mu takšna narava dela ustreza, kakšna je zaposljivost, predvsem pa naj izbere poklic, ki ga bo opravljal z veseljem. "Odločanje naj spremlja misel, da lahko kot diplomant večine študijskih programov sicer v okviru strokovnega področja opravlja različna dela. Tako je po koncu študija kar nekaj manevrskega prostora, da si posameznik najde delovno okolje, ki mu ustreza," dodaja Ribičeva.
Večina fakultet bo informativne dneve izvedla na naslednja dneva:
- petek, 16. februar 2024, ob 9. uri in 15. uri (Univerza v Mariboru ob 10. uri in 15. uri)
- sobota, 17. februar 2024, ob 9. uri (Univerza v Mariboru: ob 10. uri)
Za katere študijske smeri pričakujejo največje zanimanje?
- Univerza v Ljubljani:
dramska igra in drugi študijski programi (AGRFT); vsi programi na ALUO; biotehnologija (BF); mednarodni odnosi (FDV); farmacija in laboratorijska biomedicina (Farmacija); kemija, biokemija (FKKT); računalništvo in informatika (FRI); kineziologija (FŠ); psihologija (FF); medicina, dentalna medicina (Medicina); grafična in medijska tehnika (NTF); logopedija in surdopedagogika, predšolska vzgoja (PEF); človek in medosebni odnosi (TEOF); veterina (Veterina); fizioterapija, radiološka tehnologija (ZF).
To so študijski programi, ki imajo tudi najvišje zahtevano število točk za uspešen sprejem na študij.
- Univerza v Mariboru:
računalništvo, informatika, medijske komunikacije, strojništvo, mehatronika, matematika, kemija, programi s področja zdravstvenih ved in medicina, predšolska vzgoja, nekateri drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev.
Dijaki se odločajo za omenjene študijske programe predvsem zaradi dobrih zaposlitvenih možnosti in presežka povpraševanja nad ponudbo. "Popularnost so tehniški poklici znova pridobili v zadnjih letih, še posebej zaradi družbene odgovornosti v podjetjih, trajnostne mobilnosti, krožnega gospodarstva, digitalizacije poslovanja z avtomatizacijo proizvodnje in prenove logističnih procesov. Vpisna mesta na študijskih programih s področja zdravstva so zasedena ob vsakem razpisu za vpis," še pojasnjuje Ribičeva.
- Univerza na Primorskem:
management, biopsihologija, fizioterapija, aplikativna kineziologija, prehransko svetovanje – dietetika, predšolska vzgoja, socialna pedagogika, razredni pouk, računalništvo in informatika, komuniciranje in mediji.
Bodoči študent naj poizve, kakšno delo lahko opravljajo diplomanti določenega študijskega programa, in razmisli, ali mu takšna narava dela ustreza, kakšna je zaposljivost, predvsem pa naj izbere poklic, ki ga bo opravljal z veseljem.
Poklici prihodnosti, študij že danes
"To so vsekakor vsi študiji, ki so povezani z razvojem tehnologije, elektrotehnika, fizika, matematika, računalništvo. Sledijo naravoslovno-tehnični študiji – kemija, biokemija, biotehnologija; vsekakor skrb za sočloveka – medicina, socialno delo, terapevtika, izobraževanje. Ne gre pa spregledati študijev, ki vodijo v delo z ljudmi, kjer se novi poklici množično razvijajo, psihologija, pedagogika, socialna pedagogika, logopedija in surdopedagogika, človek in medosebni odnosi. Vsi študiji humanistične in družboslovne smeri na FF, FDV, FA in ALUO – študiji, ki so izrazito interdisciplinarno naravnani," našteva Narat Medenova.
Poklici prihodnosti so vsekakor povezani s tem, kako bomo odvisni od tehnologij in predvsem umetne inteligence. To se kaže tako na področjih informacijskih in računalniških znanosti, strojništva, kemije kot tudi gradbeništva. "Pričakujemo tudi, da bodo v prihodnosti bolj iskani poklici s področja naravoslovnih ved ter varstva okolja in zelenega prehoda," pojasnjuje Ribičeva.
Na Univerzi na Primorskem so izpostavili naslednje dodiplomske in podiplomske študije:
- bioinformatika in podiplomski program podatkovne znanosti, ki diplomante pripravi na spoprijemanje z veliko količino podatkov in uporabo umetne inteligence;
- aplikativna kineziologija, ki preučuje zakonitosti upravljanja procesov gibanja človeka in posledice delovanja teh procesov na človekov organizem v odvisnosti ter v povezavi z njegovim življenjskim in delovnim okoljem;
- prehransko svetovanje – dietetika, ki razvija profesionalni kader, ki zna ozaveščati javnost in določene ciljne skupine prebivalstva o pomenu in načinu zdravega načina prehranjevanja za zdravje, o varnosti hrane, o varovanju in krepitvi zdravja.
- računalništvo in informatika, ki združuje znanje uporabe obstoječih visokih tehnologij kot znanje razvoja programske opreme in novih tehnologij;
- nov magistrski študijski program trajnostno grajeno okolje, ki predstavlja ponudbo znanj, ki temeljijo na gradbeni, lesarski in arhitekturni znanosti. Velik poudarek je na obnovljivih materialih in lesu v gradbeništvu.
- doktorski študijski program inovativni turizem, ki oblikuje znanstveni profil za temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvojno in svetovalno delo v turizmu;
- doktorski študijski program preventiva za zdravje, za visoko usposobljene samostojne raziskovalce, ki z interdisciplinarnimi pristopi rešujejo zapleteno problematiko preventive v zdravstvu.
Kaj bo letos novega?
V študijskem letu 2024/25 bo nekaj pomembnih novosti, ki izhajajo iz sprememb visokošolske zakonodaje iz lanskega oktobra, je povedala Ribičeva.
Tako je tujim državljanom omogočeno izobraževanje na visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji kot državljanom Slovenije, pod pogojem, da so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo. To pomeni, da se lahko za vpis na dodiplomski in enovit magistrski študij prijavljajo na vpisna mesta, ki so namenjena državljanom RS in državam članicam EU. To je pomembno predvsem z vidika vpisa v tiste študijske programe, ki vpisnih mest za tujce ne predvidevajo, na primer medicina.
Dokončanje študija se tudi omogoči tistim osebam, ki jim je status študenta prenehal zaradi izpisa iz študijskega programa ali smeri. Posamezniki se bodo v ta študijski program oziroma smer ob plačilu šolnine lahko znova vpisali, kar do zdaj ni bilo mogoče.
Spremembe bodo tudi na področju plačevanja šolnin, saj se študentom na vzporednem rednem študiju po študijskih programih prve in druge stopnje, šolnina ne zaračuna, če je študent že bil vpisan v študijski program, po katerem doseže izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskem programu vzporednega študija. Prav tako se šolnina ne zaračunava v primeru napredovanja v višji letnik ob prepisu.
Uzakonjeno je brezpapirno e-poslovanje v okviru prijavno-sprejemnih postopkov, ki je bilo vzpostavljeno kot posledica pandemije COVID-19. Po novem se vsa opravila, vezana na prijavno-sprejemni postopek, opravljajo elektronsko prek spletnega portala eVŠ.
"Pomembno spremembo si obetamo v naslednjem razpisnem letu, 2025/26, ko bodo članice Univerze v Ljubljani določile svoje vpisne pogoje za nadaljnja štiri leta, do 2029/30. Dijaki, ki se zdaj vpisujejo v srednjo šolo, bodo tako vedeli, kateri študijski programi jih čakajo in kakšni bodo pogoji za njihovo nadaljevanje šolanja na univerzi," napoveduje Narat Medenova.
