"Huda jama nagovarja ljudi enako kot Dachau, Auschwitz in Srebrenica"

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman pravi, da nam Huda jama neusmiljeno ponavlja temeljno vprašanje, ali bomo mrtve pokopali ali pa bomo pustili, da se provizorična opora v rovu zruši in še enkrat pokoplje odkrite mrtve, ki jih je po njegovih pričakovanjih okoli dva tisoč.

Dodaja, da tudi v sosednji Avstriji trenutno urejajo grobove ruskih vojnih ujetnikov, ki so prav tako bili tabuizirani, zamolčani in pozabljeni.

"Varuhi kulturne dediščine niso opravili svojega dela" Drugo veliko vprašanje so po njegovih besedah zunanji učinki Hude jame. Kot pravi, si je nekdanji predsednik republike Danilo Türk verjetno z izjavo o drugorazrednosti žrtev na nek način zapečatil politično kariero med spodobnimi ljudmi, z odločitvijo ustavnega sodišča o prepovedi poimenovanja ceste po Titu pa se je končala ena faza kulta osebnosti v Sloveniji.

Naslednje je tako vprašanje strokovnih elit. "Sodna medicina in kriminalisti so svoje delo opravili, varuhi kulturne dediščine pa ne. Kljub vsem sklepom ministrstva za kulturo še nimamo trdnih odločitev o tem, da bi prikrita grobišča postala del kulturne dediščine," je dejal.

"Ko vidiš ta kraj, nisi več tak, kot si bil" Kljub vsemu pa poudarja, da zanimanje za Hudo jamo med ljudmi obstaja: "Ljudje do rova sv. Barbare prihajajo. Ta ultimativni nagovor je enak kot v Dachauu, Auschwitzu in Srebrenici. Ko vidiš ta kraj, nisi več tak, kot si bil."

"Ob vsem pesimizmu v tej deželi bi rekel, da lustracijski proces vseeno napreduje. Če vzamemo lustracijo kot več luči, več svetlobe in zdrave pameti, lahko prav ob Hudi jami rečemo, da lustracijski proces deluje," je sklenil Dežman.