Četrtek, 4. 4. 2019, 17.59
5 let, 7 mesecev
Hrvati zanikajo vpletenost v prisluškovalno afero
Zanikanje hrvaške obveščevalne službe v prisluškovalno afero je tipičen modus operandi obveščevalnih služb, pojasnjuje strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj. Prepričan je, da gre za nekoliko shizofren položaj.
Potem ko smo včeraj poročali, da naj bi za nezakonitim snemanjem slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik med arbitražnim postopkom stala hrvaška obveščevalna služba (SOA) oziroma obveščevalec Davor Franić, ne katera druga država, smo preverili, kaj to pomeni za upoštevanje arbitražne razsodbe.
Nove informacije o prisluškovalni aferi so izbruhnile skoraj istočasno z našim poročanjem o drugi aferi, ta je razkrivala umazano igro hrvaških obveščevalcev, ki so tajno rekrutirali bosanske državljane za tihotapljenje orožja v BiH. Tudi tu ima glavno vlogo Franić, znan kot "Mehanik Davor".
SOA je ostro zanikala vpletenost v prisluhe
Na očitke o prisluškovanju se je danes odzvala SOA, ki jih je označila za medijske špekulacije. V isti sapi so zavrnili tudi vse očitke. Poleg tega so še poudarili, da je bosansko tožilstvo včeraj uradno objavilo, da so navedbe o hrvaškem novačenju salafistov neresnične.
Trditve o vpletenosti hrvaških obveščevalcev v prisluškovalno afero so danes zanikali tudi na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Andreja Metelko Zgombić, sicer državna sekretarka za evropske zadeve na istem ministrstvu, je po seji vlade dejala, da ne ve, od kod slovenskemu premierju takšne informacije.
Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj je spomnil, da sta bili v prisluškovalni aferi vedno v igri le dve možnosti. Ali je pogovorom prisluškovala hrvaška obveščevalna služba ali pa je prisluškovala obveščevalna služba neke tretje države, ki je zaradi lastnih interesov prisluhe posredovala Hrvaški.
"Razkritje, da je prisluškovanje opravljala hrvaška obveščevalna služba sama, je za Slovenijo ugodno. Pomeni, da ni vpletena tretja država, ki bi želela škodovati Sloveniji," je prepričan Prezelj.
Hrvaška težko zanika Franićev obstoj
Ob tem pojasnjuje, da obveščevalne službe posameznih držav vedno prisluškujejo v tajnih operacijah. V primeru morebitnega razkritja pa najvišji vrh države avtomatično in po definiciji zanika kakršnokoli vpletenost v operacijo. "Gre za tipičen modus operandi. Nekoliko bolj nenavadno v tem položaju pa je, da je razkritje postreglo z imenom konkretnega hrvaškega obveščevalca. Hrvaška težko zanika njegov obstoj, saj ne gre za neimenovanega operativca," opozarja Prezelj.
"Nekoliko bolj nenavadno je, da je razkritje postreglo z imenom konkretnega hrvaškega obveščevalca," pravi strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj.
Prezelj ne želi prejudicirati, ali gre za vnaprej montirano rušenje arbitražnega postopka na hrvaški strani. "Morda so želeli le pridobiti informacije, kako Slovenija razmišlja v konkretnem položaju, da bi jih uporabili v svojo korist. Ni nujno, da so želeli že v začetku razdreti arbitražni postopek," opozarja Prezelj.
Bolj je o vnaprejšnjem rušenju postopka prepričan nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji in poznavalec Balkana Borut Šuklje. "Ko je bil podpisan arbitražni sporazum, je Hrvaška iskala način, kako iz njega izstopiti. Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf je hrvaško predsednico Jadranko Kosor obtožil, da je, ko je privolila v prenos odločanja o meji na arbitražno sodišče, naredila nepopravljivo škodo. Po njegovem bi namreč morala vztrajati pri uveljavljenem načinu nikoli končanih in vedno znova začetih novih pogajanj z Slovenijo. In da bo tej njeni odločitvi sledila zavezujoča sodba, ki je ne bo več mogoče izpodbijati," je Rudolfovo ravnanje povzel Šuklje.
Šarec zaskrbljen
Z včerajšnjim razkritjem se je danes seznanila tudi slovenska vlada, na seji je bil prisoten tudi direktor Sove Rajko Kozmelj. Premier Marjan Šarec je po seji izrazil zaskrbljenost in poudaril, da je dejstvo, da je arbitražni postopek končan in da je bil pogoj za vstop Hrvaške v EU. "Po eni strani smo zadovoljni, ker obveščevalna služba dobro dela, po drugi strani nas lahko skrbi, če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bile prijateljske," je dodal Šarec.
Ofenzivno obveščevalno delovanje sosednje prijateljske države Prezelj povezuje tudi z aktualnim orožarskim škandalom v BiH, v katerega je vpleten isti obveščevalec Franić. "Vse to kaže na specifičen prstni odtis države, ki hoče postati regionalna sila. Hrvaška želi tudi s pomočjo tajnih operacij uveljavljati svoje nacionalne interese, kar ni tako značilno za preostale države v regiji," še opozarja strokovnjak za nacionalno varnost.
Shizofrenost med država nekaj normalnega
Ob tem dodaja, da v sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško ter delovanju njunih obveščevalnih služb vlada neke vrste shizofreni položaj. "Državi sta lahko, politično in ekonomsko gledano, med seboj največji prijateljici. Obveščevalne službe, ki na več področjih sicer med seboj sodelujejo, pa zaradi močnih nacionalnih interesov hkrati delujejo proti prijateljski državi. Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je primer par excellence. Shizofrenost prijateljstva in konflikta je stalno prisotna tudi znotraj držav Nata," je še sklenil Prezelj.
20