Petek, 9. 1. 2026, 13.50
2 dneva, 11 ur
Italija s svojo izključno ekonomsko cono v Jadranu, Slovenija predlaga srečanje ministrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,19
Hrvaška diplomacija je izrazila navdušenje, da je več let po podpisu sporazuma o razmejitvi tudi Italija razglasila svojo izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. Ker je to že lani spomladi storila Hrvaška, v Jadranu ni več mednarodnih voda. Generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na zunanjem ministrstvu Marko Rakovec je poudaril, da Slovenija kljub potezi Italije še vedno ohranja enake pravice do proste plovbe, preletov letal, ribolova v okviru kvot in drugo.
S 3. januarjem letos je v Jadranskem morju začela veljati izključna ekonomska cona Italije, v kateri ima država po mednarodnem pomorskem pravu posebne pravice do izkoriščanja morskih naravnih virov, vključno z ribištvom, energetiko in podmorskimi bogastvi. Hrvaška in Italija sta sicer sporazum o razmejitvi cone podpisali že leta 2022.
Generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov ter glavni pravni svetovalec ministrstva za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec je v izjavi za javnost poudaril, da Slovenija z arbitražno razsodbo pravice do razglasitve izključne ekonomske cone nima, ker nima neposrednega stika z odprtim morjem. Ima pa ga še vedno prek območja stika, ki se po novem končuje v izključni ekonomski coni Hrvaške. "Glede interesov in pravic Slovenije se popolnoma nič ne spreminja. Druge države imajo v izključni ekonomski coni še vedno pravico do svobodne plovbe, preletov letal, polaganja cevovodov vode in drugo. Ker gre za dve članici EU, v coni velja skupna ribolovna politika, kjer se lahko v okviru slovenskih kvot še vedno opravlja ribolov," je poudaril Rakovec.
Spomnil je, da se v okviru tristranskega sodelovanja s sosednjimi obalnimi državami ves čas usklajujejo in dogovarjajo za skupno upravljanje tega dela Jadranskega morja in zaščito interesov. Slovenija tako še vedno lahko izvaja neovirano plovbo, zaščito z okoljskega vidika, vojaške vaje ...
Zatrdil je, da se za ribiče in režim plovbe do Luke Koper ne spreminja nič. Dodal je, da je svoje izključne ekonomske cone razglasila večina sredozemskih držav.
Kaj je izključna ekonomska cona?
Izključna ekonomska cona (angl. exclusive economic zone – EEZ) je morsko območje od teritorialnega morja do največ 200 navtičnih milj od njega. Za razliko od svojega ozemlja in teritorialnega morja, kjer ima država suverenost, v njej obalna država (ki jo razglasi) uživa le določene suverene pravice glede tamkajšnjih gospodarskih virov. Državi ne pripada samodejno, ampak jo mora razglasiti. Pravice in obveznosti držav v tej coni so opredeljene v Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Za Jadransko morje, ki niti v najširšem delu ne dosega 400 milj razdalje med hrvaško in italijansko obalo, sta se morali državi o razmejitvi dogovoriti.
V skladu z arbitražnim sporazumom in arbitražno razsodbo o določitvi meje s Hrvaško Slovenija te cone ne more razglasiti. Iz razsodbe izhaja, da se noben del teritorialnega morja Slovenije ne dotika odprtega morja oziroma mednarodnih voda.
Na Jadranu ni več pasu odprtega morja
Slovenija je zdaj dokončno izgubila izhod na odprto morje.
Hrvaška je svojo izključno ekonomsko cono razglasila spomladi lani, Italija pa je svojo formalno vzpostavila šele pred dnevi. To pomeni, da med Hrvaško in Italijo ni več pasu odprtega morja oziroma mednarodnih voda. Slovenija je zato predlagala srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, so danes pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Hrvaško zunanje ministrstvo je potezo Italije pospremilo z navdušenjem, ob tem pa objavilo zemljevid, kjer je meja v Piranskem zalivu zarisana po sredini zaliva, čeprav je arbitražno sodišče v Haagu leta 2017 Sloveniji določilo tri četrtine zaliva. Slovensko zunanje ministrstvo je zato po navedbah Rakovca 8. decembra lani hrvaškemu zunanjemu ministrstvu poslalo protestno noto.
Slovenija, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča glede meje s Hrvaško nima pravice do razglasitve lastne izključne ekonomske cone, je tedaj na tristranskih srečanjih s Hrvaško in Italijo na delovni ravni o sodelovanju v Jadranu izpostavljala, da razglasitev izključnih ekonomskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu.
Slovenija je že predlagala srečanje držav
To so danes v odgovoru STA poudarili tudi na zunanjem ministrstvu in izpostavili, da morajo biti spoštovane pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja arbitražna odločba. Hrvaška sicer arbitražne odločbe ne priznava.
Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da je Slovenija kot sosednja in pomorska država zainteresirana za vse aktivnosti in vsebine, ki se bodo izvajale v conah. Na pobudo Slovenije so zato leta 2021 vzpostavili trilateralo o sodelovanju na območju Severnega Jadrana, v okviru katere obravnavajo vprašanja ribištva, varnosti, zaščite okolja in povezljivosti, še zlasti sodelovanja severnojadranskih pristanišč. Slovenija je po navedbah ministrstva že predlagala naslednje srečanje na ravni zunanjih ministrov vseh treh držav.
Slovenski ribiči ne opažajo težav
Slovenski ribiči po razglasitvi italijanske izključne ekonomske cone pri svojem delu ne zaznavajo težav. Pozitivno je, da vstop na območje Jadranskega morja od zdaj ni več mogoč za večje ribiške ladje iz tretjih držav, je prepričan ribič Matjaž Radin, ki opaža prednosti skupne evropske ribiške politike.
"Mi lovimo v slovenskih teritorialnih vodah," je povedal in spomnil, da je izključno ekonomsko cono v preteklosti že razglasila Hrvaška.
"Za članice EU to ne predstavlja bistvenih novosti, za vse namreč veljajo enaka pravila," je povzel.
Največjo novost in prednost nove ekonomske cone po njegovi oceni predstavlja izločitev večjih plovil tretjih držav, ki bi sicer prevzele del ulova na tem delu morja. "To je dobrodošlo," je ocenil.
Pojasnil je, da so ladje, ki so v preteklosti v Jadransko morje prihajale iz neevropskih držav, bistveno večje in imajo pogosto možnost neposredne predelave na krovu. "To ni enako ribolovu, ki se trenutno odvija na Jadranskem morju," je prepričan Radin.
Tudi ribič Zlatko Novogradec je povedal, da nedavna vzpostavitev italijanske izključne ekonomske cone za slovenske ribiče ne pomeni večjih sprememb. "Slovensko ribištvo nima niti ene ladje, ki bi bila sposobna iti v mednarodne vode," je prepričan Novogradec.
Kot je opozoril, pa slovenski ribiči iz leta v leto opažajo upad ulova. Težavo in razlog za zaton slovenskega ribištva po njegovem mnenju predstavljata tudi upokojevanje starejših ribičev in izrazito pomanjkanje mladih, ki bi lahko prevzeli njihovo delo.
