Grofje Celjski so se končno vrnili domov

S priložnostno slovesnostjo so namreč zaznamovali uspešen konec tretje faze obnove Knežjega dvorca v Celju in tako namenu predali okrog 1.500 kvadratnih metrov novih prostorov, med katerimi jih bo 500 namenjenih stalni razstavi Grofje Celjski. Projekt so uspešno izpeljali s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Mestne občine Celje, vrednost naložbe pa je 2,5 milijona evrov, je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje.

Po enajstih letih počivanja v depojih se bodo mnogi, ki jih zanima srednjeveška zgodovina Celja, ljubiteljsko ali po dolžnosti, kot na primer učenci, dijaki in študenti, tako lahko na slikovit način spet seznanjali z burnim življenjem in vladanjem Celjskih. Na ogled bodo znova tudi znamenite lobanje celjskih grofov, eksponat, ki je vedno pritegnil največ pozornosti.

Začetek obnove že v devetdesetih "Prenova Knežjega dvorca poteka že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil obnovljen vzhodni del, kjer je bila nekoč vojašnica. Sprva je bilo treba opraviti arheološka izkopavanja, poskrbeti za statično sanacijo, sledila pa so restavratorska, konservatorska in gradbena dela," niza kronologijo obnove Stane Rozman.

Njena druga faza v letih 2008 in 2009 je pomenila ureditev pritličnih in podzemnih prostorov dvorca, kjer si je danes mogoče ogledati imenitno razstavo Celeia – mesto pod mesto, ki priča o antičnem obdobju mesta ob Savinji.

"S tretjo fazo obnove, ki se je začela leta 2010, pa smo z dodatnimi prostori ustvarili zaokrožen muzejski kompleks, v katerem bo končno našla svoje mesto stalna razstava Grofje Celjski, o čemer so v Celju razmišljali in kar so si želeli že pol stoletja. V na novo pridobljenih prostorih bosta tudi večnamenska dvorana in povezovalni stolp, ki bo tudi lepa razgledna točka na središče mesta in Stari grad. V prihodnje nas čaka obnova še preostalih delov Knežjega dvorca, predvsem še obeh stolpov in dela palacija," še pove direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman.

Od prenovljenega Knežjega dvorca si veliko obeta tudi Mestna občina Celje, saj naj bi pripomogel k oživitvi starega mestnega jedra in prispeval k večji turistični mikavnosti mesta nasploh.

Zaradi pomanjkanja prostorov morali umakniti zelo gledano razstavo O postavitvi stalne razstave Grofje Celjski smo se pogovarjali z mag. Rolando Fugger Germadnik, vodjo oddelka za zgodovino, etnologijo, industrijsko oblikovanje in dokumentacijo v Pokrajinskem muzeju Celju. "Občasna razstava o celjskih grofih je bila prvič na ogled že leta 1999, ko so bili Celjski prvič predstavljani na tak celovit način. Spominsko sobo o celjskih grofih pa smo v našem muzeju imeli že od 70. let naprej in smo bili v tem pogledu izjema, saj se v tistih časih plemstvu na področju zgodovine in muzeologije ni posvečalo toliko pozornosti. Čeprav je bila kratek čas na ogled, pa smo razstavo v Stari grofiji morali umakniti, ker smo potrebovali prostore za druge razstave," se prvih začetkov razstave o Celjskih spominja Fugger Germadnikova.

Občasno so jo potem spet postavili in z njo tudi gostovali, na primer eno leto v Narodnem muzeju v Ljubljani, pa v Hrvatskem povijesnom muzeju v Zagrebu in znova v Ljubljani leta 2008 na Ljubljanskem gradu, ko je Slovenija predsedovala EU-ju.

"Ampak celjski grofje in srednjeveška zgodovina so se že toliko zasidrali v učbenikih in knjigah ter v javnosti, da so obiskovalci našega muzeja, tako domači kot tuji, razstavo o Celjskih, ki je bila nazadnje na ogled v Celju leta 2001, že zelo pogrešali. In celjski grofje se po mnogo letih, potem ko so v Stari grofiji le gostovali, končno vračajo v svoj dom, ki so ga sami zgradili v drugi polovici 14. stoletja," še pove naša sogovornica.

Razstava Grofje Celjski je v prenovljenem Knežjem dvorcu postavljena v dveh nadstropjih palacija in časovno prikazuje obdobje od svobodnih gospodov Žovneških iz 12. stoletja, ko se prvič omenijo na Žovneku pri Braslovčah, do leta 1456, ko so v Beogradu umorili zadnjega moškega predstavnika te družine, Ulrika II. Celjskega.

"V času od leta 1999 do danes je na področju zgodovine prišlo do novih odkritij, tako da smo razstavo razširili in dopolnili. Posegli pa smo tudi po novostih glede načina razstavljanja. Tako imamo Hermana II. v tridimenzionalni obliki. Obrnili pa smo se tudi na italijanskega strokovnjaka dr. Fabia Cavallija, ki je na podlagi lobanj Ulrika I. in Friderika II. izdelal njuna obraza, in tako bomo lahko prvič videli, kako sta bila dejansko videti."

Lobanje Celjskih na ogled, da ali ne? V okviru razstave Grofje Celjski so vedno največ pozornosti pritegnile lobanje nekdanjih celjskih vladarjev in pomembnežev. "Lobanje so sicer na ogled javnosti že od leta 1811, ko je bila odkrita grobnica v Marijini cerkvi v Celju. Takrat so jih prvič postavili v vitrino za glavni oltar v tej cerkvi in jih potem prenesli v naš muzej leta 1956, od takrat pa so bile pri nas na ogled. Zdaj smo jih vključili tudi v razstavo, čeprav so mnenja o tem, ali je etično razstavljati lobanje, zelo deljena. Vendar so lobanje danes sestavni del turistične podobe Celja, čeprav se to še tako grdo sliši, ker so v javnosti prisotne že 200 let. Predstavitvi nasprotujejo nekateri med starejšo generacijo, mlajši pa nimajo toliko odpora do tega," pojasnjuje dilemo Rolanda Fugger Germadnik.

A niso le lobanje tiste, ki bodo pritegnile. Razstavljeno bo vse, kar so našli z arheološkimi izkopavanji na Starem gradu, v Knežjem dvorcu in na Gradu Žovnek. Tamkajšnje kulturnozgodovinsko društvo, ki ta grad obnavlja, je Pokrajinskemu muzeju Celje dalo na voljo najzgodnejše eksponate iz tega gradu, pridobili so tudi replike iz avstrijskih, madžarskih in hrvaških muzejev. "In ker je eksponatov malo in smo hvaležni vsem tem ustanovam, da so nam sploh dovolile izdelati kopije," še pove Fugger Germadnikova, "na razstavi spregovorimo tudi o grofih Celjskih v zgodovinskem spominu Slovencev, torej o mitu, ki so ga ustvarili Celjski med našimi ljudmi, in o tem, kakšen spomin so pustili v ljudskem izročilu in v literaturi. Tudi to je novost na razstavi."