Janez Janša
Robert Golob
Sobota, 29. 11. 2025, 16.09
2 tedna, 6 dni
Golob v Večeru: Od Janše nas ne loči le politika, ločijo nas vrednote
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Golob za Večer pove, da želi koalicija mandat nadaljevati skupaj – a dodaja, da so odprti tudi za nove partnerje, če bodo delili njihove vrednote.
V poglobljenem intervjuju za Večer je premier Robert Golob postavil jasen okvir, po katerem želi, da volivci presojajo v letu 2026: mandat, ki ga opisuje kot najbolj reformno naravnanega v treh desetletjih, proti obdobjem, ko so državo razjedali konflikti, represija in politični boji. Medtem ko opozarja, da "je Slovencem dovolj histerije pri vladanju in zlorabe institucij proti ljudem", izpostavi rezultate, ki naj bi dokazovali drugačen model oblasti: mirne ulice, rekordni dobički gospodarstva, padanje javnega dolga, zdravstvena reforma ter napredek pri dolgotrajni oskrbi in projektih od Maribora do Primorske. Pri tem poudarja: to niso populistični ukrepi, temveč reforme, ki se jih "drugi 30 let niso upali niti dotakniti". Pravi, da ga z Janezom Janšo ne loči le politika, temveč predvsem vrednote – razumevanje odprte družbe, dialoga in načina, kako naj država ravna z ljudmi.
Medtem ko je Maribor že prižgal praznične luči, premier poudari, da so "darila" mestu v tem mandatu predvsem konkretni razvojni projekti – in ne simbolika. Golob Mariboru pripisuje vlogo razvojnega središča nacionalnega pomena, ne le status "drugega največjega mesta". Vlada je po njegovih besedah v tem mandatu jasno prepoznala njegovo vlogo. Med ključnimi konkretnimi projekti izpostavi dokončanje finančne konstrukcije za Rotovž, sporazum o ureditvi zemljišč med mestom in državo ter podporo olimpijskim igram evropske mladine OFEM.
Kot osrednje razvojne naložbe našteje širitev Fakultete za zdravstvene vede, center odličnosti za fotonske, mikro in nano tehnologije, superračunalnik ter Rotovž, ki naj bi postal "štajerski Cankarjev dom" in gradnik mestne identitete. Pri železnici napoveduje ambicijo, da bi sodobna hitra povezava Ljubljana–Maribor postala realnost do leta 2040 – tudi zaradi dodatnih evropskih sredstev, ki jih je Slovenija pridobila zaradi dobre izvedbe drugega tira in novega tretjega tira.
Nedavni referendum: vprašanje družbene zrelosti, ne politike
Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Golob vidi kot civilizacijsko vprašanje, ne politično. Spomni, da je bil zakon posledica pobude civilne družbe in jasne volje ljudi na posvetovalnem referendumu. Prizna, da predlog ni dobil zadostne podpore in da morda ni bil dovolj dobro pripravljen, a leto pred volitvami vidi kot prostor za iskanje širšega soglasja – predvsem z zdravstveno stroko. Prepričan je, da se bo Slovenija s to tematiko še ukvarjala, ko bo zanjo dovolj zrela.
Golob za Večer pove, da referendum ni bil političen, temveč vprašanje, kako družba razume pravico do lastnega telesa, in da takšne teme potrebujejo čas, da dozorijo.
Šutarjev zakon: varnost za vse, ne "romska problematika"
Golob Šutarjev zakon brani kot odgovor na nasilje in občutek nekaznovanosti – ne kot zakon proti Romom. Tragedija iz Novega mesta je bila zanj trenutek, ko je bilo treba "reči dovolj nasilju". Očitek o populizmu in razgradnji liberalne demokracije zavrne: varnost je po njegovih besedah temeljna pravica, ki ne pozna leve ali desne strani. Ključni primer, ki ga navede: pretep pred umorom Aleša Šutarja, ko je bil pregon napadalca odvisen od prijave nezavestne žrtve. Po novem zakonu policija ukrepa sama. Šutarjev zakon, kot pove, velja za celotno Slovenijo, ne za eno skupnost. Napoveduje tudi neodvisno skupino strokovnjakov, ki bo spremljala rezultate.
Golob za Večer poudari, da se Šutarjev zakon ne ukvarja z romsko problematiko, ampak z nasilništvom, varnostjo in zaščito žrtev: "Spremembe so vpeljane z namenom zagotavljanja varnosti za ljudi. Zato je dobil tako široko podporo ljudi in mogoče manjše razumevanje nekaterih elit. Mogoče pa so elite tiste, ki niso pravočasno razumele ljudstva."
Božičnica kot spopad z najbogatejšimi, ne z gospodarstvom
Pri obvezni božičnici Golob usmeri kritiko v del najbogatejših lastnikov podjetij. Po njegovih besedah so prav tisti, ki jim premoženje rekordno raste, najglasnejši nasprotniki izplačil delavcem. Spomni, da je bila lani, ko je bila božičnica prostovoljna, izplačana le 42 odstotkom zaposlenih v gospodarstvu, čeprav je v izgubi samo približno desetina podjetij. Obvezno božičnico predstavi kot davčno razbremenitev plač, saj se država odpoveduje davkom in prispevkom. Dodaja, da slovensko gospodarstvo zadnja tri leta beleži rekordne dobičke in da očitki o napadu na gospodarstvo niso utemeljeni. Opozarja tudi, da Slovenija ni kršila fiskalnih pravil EU in da je javni dolg v mandatu padel z okoli 80 na 66 odstotkov BDP.
Golob za Večer pove, da je božičnico v letu 2024, ko je bila prostovoljna, prejelo le 42 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu. Poudari, da med podjetji, ki so imela izgubo, se pravi, niso imele dobička, je zaposlenih okoli devet odstotkov, morda deset. Nadaljuje, da v tej razliki med 42 in 90 odstotki pa se je nekdo, v tem primeru lastnik, ki mu premoženje raste kot še nikoli, odločil, da bo to zadržal zase.
Reforme, ki se jih drugi 30 let niso upali odpreti
Mandat opiše kot mandat, v katerem so se lotili tem, ki so bile desetletja odrinjene. Med dosežke uvršča plačno reformo v javnem sektorju – po njegovem mnenju danes v javnem sektorju ni več plače pod minimalno – ter razmejitev med javnim in zasebnim v zdravstvu, s katero ukinjajo "dvoživkarstvo". Izpostavi še prehod na plačilo bolnišnic po dejanskih stroških in digitalizacijo. Dolgotrajno oskrbo opiše kot ključno reformo, pri kateri je prispevek nujen zato, da država prevzame zdravstveni del oskrbe v domovih. Cilj je, da bo vsak, ki je delal 40 let, lahko iz pokojnine sam pokril standardno oskrbo, brez finančnega bremena za družino.
Golob: "Z ministrom in ekipo sedim vsak teden, sproti rešujemo izzive. Izkoriščam pa priložnost, da povabim vse, če imate vprašanje na temo dolgotrajne oskrbe, da pokličete na brezplačno številko 114. Tam je vrhunska ekipa, ki zna najti odgovor na vsako vprašanje za vsak konkreten primer."
Normalna država brez vodnih topov
Na očitke o konfliktih in "nenormalnosti" Golob odgovarja, da danes živimo v normalni državi. Policija ne preganja ljudi zaradi sendvičev ali branja ustave pred parlamentom, vodni top je bil v tem mandatu uporabljen pri gašenju požara na Krasu, ne proti protestnikom. Shodi so po njegovih besedah potekali mirno, tudi v Novem mestu. Konflikte v institucijah razume kot del demokracije in "majhno ceno" za normalno državo. Postopke proti sebi vidi kot dokaz, da sistem deluje in da politični pritiski ne pomenijo korupcije ali zlorab.
Od Janše ga ločijo vrednote, ne samo politika
Odnos z Janezom Janšo opiše kot razliko v vrednotah, ne zgolj v politiki. Sam zagovarja odprto družbo, dialog, osebno svobodo in pravico posameznika do odločanja o svojem telesu. Janšev pristop opiše kot populističen, ki ljudem jemlje občutek avtonomije: "Mi vemo vse bolje, mi bomo namesto vas skrbeli za vas, mi bomo namesto vas odrejali, kaj boste počeli s svojim telesom, samo predajte nam oblast in vam ni treba nič več razmišljati". Ob tem poudari, da se z ljudmi, ki tak pristop zagovarjajo in pri tem uporabljajo žaljiv odnos do okolice, ne želi družiti. Zavrne, da bi antijanšizem postal glavna predvolilna karta – po njegovem bo odločalo izključno vprašanje, ali je vlada ljudem konkretno olajšala življenje.
Golob pove, da je varnost nekaj, kar si vsi želimo, saj želimo vsi živeti v varnem okolju, in varnost ni ne leva ne desna, ampak je to je temeljna človekova pravica. Nadaljuje, da Janez Janša ni nikoli predlagal take zakonodaje.
Koalicija dveh mandatov kot strateški cilj
Koalicijo opiše kot stabilno, kljub medijskim naracijam. Odnose s SD in Levico razume kot partnerstvo s skupnimi cilji. Na očitke o razdrobljenosti levice odgovarja z argumenti povezovanja in z oceno, da vtis razbite levice ustvarjajo strahovi in desni mediji. Pred volitvami izpostavi le en cilj: nadaljevanje mandata v isti koaliciji. Koliko poslancev bo imela posamezna stranka, zanj ni ključno, dokler je koalicija sposobna izpeljati skupno vizijo.
