Četrtek, 16. 6. 2022, 19.02
2 leti, 5 mesecev
Golob: Za prvo izplačilo iz sklada za okrevanje bomo prosili do konca junija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,52
59
Premier je v Bruslju povedal, da sta se s predsednico komisije strinjala, da je zeleni prehod ravno zdaj prava rešitev, ne težava. "Na tem področju bo treba nadaljevati delo, in to ambiciozno," sta še ugotavljala, je dejal Golob.
Slovenija bo po besedah premierja Roberta Goloba za prvo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji zaprosila do konca tega meseca. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost pa bo z namenom večje digitalizacije in zelenih naložb spreminjala pozneje, je Golob povedal v Bruslju.
Kot je premier v izjavi za novinarje povedal po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je vlada v sredo obravnavala tudi črpanje sredstev iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi.
Napovedal je, da bo Slovenija zahtevek za prvo izplačilo podala do konca junija. Do takrat vlada po premierjevih besedah ne namerava spreminjati nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev.
Največ pozornosti sta namenila aktualnim evropskim temam, ki bodo na dnevnem redu junijskega zasedanja Evropskega sveta. Izmenjala sta poglede na razmere v 🇺🇦 in na Zahodnem Balkanu, naslovila pa sta tudi vprašanje naraščajočih cen energije v Evropi in vlaganj v zeleni prehod. pic.twitter.com/Wi21XPUhtT
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 16, 2022
Načrt vlade je tudi pospešiti naložbe v obnovljive vire energije
"Čas za to, da naredimo prilagoditve, da bo še več poudarka na digitalizaciji in zelenih naložbah, bo še septembra. Ni potrebe, da hitimo," je dejal.
Eden od načrtov vlade je, da pospeši naložbe v obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne, je pojasnil Golob. Vendar pa bo treba za to najprej okrepiti električno omrežje, za kar pa so lahko po njegovih besedah najboljši način povratna sredstva iz sklada za okrevanje.
"Ne govorimo o povratnih sredstvih za povečanje državnega dolga, ampak da pomagamo javnim poslovnim subjektom, da izpolnijo predpogoje, da bomo lahko sploh govorili o zelenih naložbah v Sloveniji," je pojasnil.
Dodal je, da sta s predsednico komisije govorila tudi o še neizkoriščenih povratnih sredstvih iz sklada oziroma mehanizma za okrevanje.
Sogovornika sta se strinjala, da Unija pri naslavljanju aktualnih izzivov potrebuje enoten in odločen odziv ter da moramo biti glede energetske oskrbe in zelenega prehoda dovolj ambiciozni. pic.twitter.com/s4oettEOvs
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 16, 2022
Zeleni prehod ravno zdaj prava rešitev, ne težava
Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega, 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil.
Povratnih sredstev bi sicer lahko dobila za 3,2 milijarde evrov, a se je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše odločila za precej nižjo številko. Lahko pa Slovenija v prihodnje, natančneje do konca avgusta 2023, s spremembo načrta za okrevanje ta obseg posojil poveča. Ob tem so se sicer pojavila opozorila, da bo za takšne spremembe potrebna vnovična potrditev načrta na ravni evropske komisije in Sveta EU.
Premier je v Bruslju povedal, da sta se s predsednico komisije strinjala, da je zeleni prehod ravno zdaj prava rešitev, ne težava. "Na tem področju bo treba nadaljevati delo, in to ambiciozno," sta še ugotavljala, je dejal Golob.
Golob na srečanju z von der Leynovo izrazil jasno podporo statusu kandidatke za Ukrajino
"Izrazil sem podporo Slovenije, da Ukrajina dobi status kandidatke. To smo na vladi včeraj tudi potrdili in to sem zelo jasno povedal," je v izjavi za medije po srečanju s predsednico komisije povedal Golob. Pričakuje, da bo komisija v petek podala pozitivno stališče glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini.
Ob tem je Golob priznal, da so trenutno Ukrajina, Gruzija in Moldavija tiste države, ki so neposredno ogrožene. "Vendar se stvari lahko hitro zasukajo in včasih je boljše delovati preventivno. V Sloveniji verjamemo, da je Zahodni Balkan območje, ki si zasluži odločno in ambiciozno politiko Evrope," je poudaril.
Dodal je sicer, da procesov podelitve statusa kandidatke Ukrajini, Gruziji in Moldaviji Slovenija ne povezuje z Zahodnim Balkanom. Ne bi pa želeli, da se prezre to območje, je dodal premier, ta je na svoji prvi poti v tujino, odkar je pred nekaj tedni prevzel položaj.
O siceršnjem odzivu Evrope na rusko agresijo v Ukrajini je poudaril, da mora biti ta enoten. To že drži pri tem, da je treba Ukrajino podpreti in da je ruska agresija nedopustna.
"S tem se moramo ukvarjati. Vse preostalo so za nas nianse," je Golob dejal o različnih stališčih o odzivu na rusko agresijo, ki se pojavljajo v Evropi in Sloveniji.
59