Četrtek, 18. 1. 2024, 18.18
11 mesecev, 1 teden
Golob s predstavniki časopisnih hiš o položaju tiskanih medijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Glede finančnih virov predlog zakona o medijih navaja, da bi se zagotovila sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti najmanj štirih odstotkov zneska prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, zbranega v preteklem letu.
Premier Robert Golob se je z ministroma za kulturo in gospodarstvo Asto Vrečko in Matjažem Hanom srečal s predstavniki Dela, Dnevnika in Večera, in sicer z direktorjema Dela in Večera Natašo Luša in Miho Klančarjem ter predsednikom uprave Dnevnika Bojanom Petanom. Pri premierju so navedli, da so nadaljevali pogovor o položaju tiskanih medijev.
V uradu predsednika vlade v objavi na spletni strani niso navajali podrobnosti o današnjem pogovoru. Vendar pa je znano, da se tiskani mediji soočajo z velikimi izzivi. Med drugim v novinarskih vrstah opozarjajo, da je bralcev vse manj, oglaševalci se od klasičnih medijev odmikajo, splet pa je preplavljen z brezplačnimi novičarskimi vsebinami. Težavam iz preteklosti so se pridružili višji stroški cene papirja in distribucije.
Na današnjem sestanku se tako najbrž niso mogli izogniti niti predlogu zakona o medijih, ki je v javni razpravi do konca januarja. Po navedbah predstavnikov ministrstva za kulturo bo zakon pomenil pravno podlago za oblikovanje shem državnih pomoči.
Država bi po predlogu lahko podpirala ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, ki so pomembne za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti. Prav tako bi lahko podprla razvoj medijske pismenosti, digitalni prehod medijev, razvoj novih medijskih vsebin in produktov ter novih orodij in oblik distribucije za doseganje občinstva.
Poleg tega bi lahko podprla delovanje medijskih zagonskih podjetij, obstoj deficitarnih medijskih poklicev, znanstveno novinarstvo in dostop do digitalnih medijskih storitev.
Glede finančnih virov za to pa predlog navaja, da bi se zagotovila sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti najmanj štirih odstotkov zneska prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, zbranega v preteklem letu.
V Društvu novinarjev Slovenije pa predlog v tem delu vidijo kot premalo ambiciozen. Podeljevanje državnih pomoči bo odvisno od vsakokratne vlade, ugotavljajo, zato si želijo bolj zavezujočih določb o oblikovanju shem in zagotavljanju dodatnih finančnih virov zanje.
