Sreda, 31. 8. 2022, 22.34
2 leti, 2 meseca
Golob napovedal, kdaj bomo plačevali višji RTV-prispevek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
102
Višina RTV-prispevka znaša 12,75 evra na mesec oziroma 153 evrov letno.
Predsednik vlade Robert Golob je konec junija na sestanku s predstavniki sindikatov javnega sektorja napovedal, da bodo prispevek za RTV Slovenija povišali po depolitizaciji javnega zavoda. Ob nastopu funkcije je Golob zatrjeval, da sta depolitizacija in ureditev financiranja javne RTV nujni še pred poletjem, a se do septembra ni zgodilo še nič. Za spremembo višine RTV-prispevka za največ deset odstotkov, kot dovoljuje zakon, se vlada ni odločila, čeprav so na nacionalni televiziji vlado pozvali, naj za financiranje poskrbi takoj, češ da je položaj javnega zavoda že vrsto let zaostren in negotov.
Predsednik vlade Robert Golob se je 20. junija 2022 srečal s predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (KSJS). V povezavi s financiranjem RTV Slovenija je dejal, da razume stisko zaposlenih, ki je po njegovih besedah nastala zaradi ideološkega boja, ob tem pa napovedal, kdaj se bodo zgodile spremembe na RTVS: "Ko se bo izvedla njena depolitizacija, se bo vzpostavil resen dialog glede njenega poslanstva, temu pa bo sledila tudi ureditev financiranja."
Gre za napoved premierja v pogovoru s sindikati javnega sektorja. Spodaj si lahko preberete del zapisnika uvodnega sestanka, ki so ga pripravili na vladi.
V tem tednu se je znova oglasil predsednik istega sindikata Branimir Štrukelj in v pismu državni zbor pozval, naj preuči vse možnosti za razrešitev članov programskega sveta in s tem, kot pravi, zagotovi normalizacijo razmer na RTVS. Spodaj podpisani Štrukelj je sicer večkrat neuspešno kandidiral za poslanca oziroma evroposlanca na listi stranke Levica, poleg tega je nekdanji svak Milana Kučana.
Po političnih čistkah bo na vrsti RTV-prispevek
Področje financiranja obsega tudi RTV-prispevek, ki zdaj za fizične osebe znaša 12,75 evra mesečno. Po političnih čistkah vrha RTVS pa bomo morali vsak mesec seči še nekoliko globlje v žep. Višino RTV-prispevka bi lahko vlada sicer že spremenila za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za prihodnje leto.
Sindikalisti so na junijskem uvodnem srečanju poudarili, da od vlade pričakujejo takojšnjo ureditev financiranja RTV Slovenija. Goloba so ob tem opozorili, da RTVS od leta 2018 od države ni prejela dodatnih sredstev za financiranje dviga plač, kot posledico pa so navedli že izvedena in načrtovana zmanjšanja števila zaposlenih v javnem zavodu.
Golob je ob nastopu funkcije kot enega izmed glavnih ciljev vlade napovedal čimprejšnjo depolitizacijo javne RTVS. Državni zbor je konec julija potrdil predlog novele zakona o RTVS, s katerim želi vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Med drugim namesto zdajšnjega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enoten svet RTVS, ki bi štel 17 članov. Ker so v stranki SDS presodili, da bi to pomenilo "konec neodvisne RTVS", so vložili podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma, s 1. septembrom pa začnejo zbirati 40 tisoč podpisov volivk in volivcev, ki jih potrebujejo za referendum o zakonu o RTVS. Poslanska skupina SDS je med drugim predlagala ukinitev obvezne RTV-naročnine.
Nacionalka že od leta 2017 v rdečem
Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je že pred časom dejal, da je ureditev financiranja javnega zavoda nujna, in pozval k uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo. Vodstvo je na ustanovitelja naslovilo poziv za uskladitev RTV-prispevka oziroma pridobitev dodatnih finančnih virov.
V sporočilu za javnost je vodstvo RTVS zapisalo, da že vse od leta 2017 ustvarjeni prihodki Radiotelevizije Slovenija ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov javnega zavoda. Po besedah generalnega direktorja tudi finančni načrt za letos priča o tem, da so razpoložljiva sredstva prenizka za pokritje vseh stroškov, ki nastajajo pri izvajanju z zakonom opredeljene dejavnosti.
Najvišji porast stroškov v zadnjih letih je bil posledica dviga plač zaposlenih zaradi uresničitve stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati iz leta 2018 ter sprostitve omejitev ukrepov iz zakona za uravnoteženje javnih financ. Letošnji proračun pa bo močno zaznamovala še rast cen energentov zaradi svetovne energetske krize. Kljub prodaji naložb in premoženja za povečanje prihodkov ob eksponentni rasti odhodkov in nespremenjeni višini RTV-prispevka ukrepi niso zadostni, ugotavljajo na RTVS.
102